1. PDF document (4455 kB)

More documents

Recommendations

Info

Zlatorogovi vrtovi Dolina Triglavskih jezer in Olga Kolenc
Po poti legende Že kot otroka so me silno privlačile pravljice, bajke in miti. Del večnega otroka v nas tudi potem, ko odrastemo, išče znotraj njih otipljivo resnico. Potovanje skozi legendo o Zlatorogu, potovanje skozi Dolino Triglavskih jezer, je vsaj zame nekaj posebnega v vseh letnih časih. Velikokrat razmišljamo in iščemo ideje, kam bi odšli, in skoraj pozabimo, da je ta naš mali slovenski raj tako blizu, skoraj na dosegu roke. Včasih se bojimo sezone, ko tod planincev kar mrgoli kot mravelj, a je bojazen odveč. Pohodniki se kmalu porazgubijo po nadelanih poteh in že za prvimi macesni je stik z neokrnjeno gorsko naravo popoln. Lahko se predamo legendi – morda v kopreni prozornih meglic deviškega jutra res srečamo čudežne vile. Lahko pa se povsem prizemljeni podamo v botanični vrt, kjer bomo prav tako neizmerno uživali ob pogledu na bogato planinsko floro. Lepena–Krnsko jezero Te vroče in vremensko razgibane poletne dni me je tako malce zaneslo. »Moram tja gor, sicer bom ponovno zamudila razcvet,« sem si rekla in dala v nahrbtnik nekaj nujnih stvari. Moj namen tokrat že zaradi slabega vremena ni bilo osvajanje vrhov, temveč tisto pravo, spontano pohajkovanje po zame najlepši gorski dolini. Predvidevala sem, da bo tudi tokrat za dežjem posijalo sonce, in zgodilo se je tako. Nekam dolga se mi je v opoldanskem soncu zdela vožnja proti dolini Lepene, kjer naj bi začela s potepom. Pogled mi je med vožnjo drsel preko sveže umitih vršacev, ki so letos zaradi pogostih padavin nenavadno zeleni. Mulatjera, ki se dviga iz Lepene proti Krnskim jezerom, se z bližnjicami vred vleče kakor kurja čreva. Še sreča, da goste drevesne krošnje ščitijo pred vročim soncem. Začetek je vselej težak, nahrbtnik napolnjen, mišice pa lene od sedenja v avtu. Nisem si dala sile, bila sem na dopustu in čas mi je merilo le sonce. Hotela sem ujeti in doživeti še eno podaljšano pomlad, ki se pomika vse više in više. Po dveh dobrih urah sem prisopihala do prelaza in si ogledala zanimiv merilec snega. Zavel je prijeten, svež zrak in po kratkem dvigu ter spustu sem že zagledala koče ob Krnskem jezeru. Po popoldanski kavici sem nadaljevala pot. Moj cilj je bila Koča pod Bogatinom, naslednji dan pa po dolgem in počez Dolina Triglavskih jezer. Krnsko jezero–preval Vrata– pod Bogatinom Vrh Krna je bil že povsem zavit v oblake, ko sem se s planine Duplje v smeri Komne usmerila levo navzgor, proti ovalni kotanji Doliči. Krave so mirno mulile bujno travo in se niso menile zame. Od časa do časa so raztrgani oblaki prekrili sonce, ki se v julijskih dneh z vso močjo upira v razgibane konte, porasle z gostim rušjem. Dišalo je po smoli, pa po zdravilni materini dušici, ki je s svojimi značilnimi roza blazinicami obarvala plitka gorska tla. V konti Za Lepočami sem presenečena naletela na velike, zanimive razpadajoče objekte iz prve svetovne vojne. Idilična steza postopoma postaja strma, v zgornjem delu pa se polkrožno dviga vse do prevala Vrata – do Bogatinskega sedla, kjer se razcepijo poti. Nekam osamljeno sem se počutila na trenutke, saj nisem srečala žive duše. Krotko se dviga nad sedlom lahko dostopni Bogatin s svojimi sosedi. Ura hoje, ki me je ločila od Koče pod Bogatinom, se enakomerno spušča na drugo stran, čez južna pobočja Vrha nad Gracijo, kjer se na robu že povsem zaraščene planote nad Bohinjem dviga Dom na Komni. Ob spustu mi je bilo žal prigarane nadmorske višine, ki jo bo treba nadoknaditi že naslednje jutro. Pod Bogatinom– Dolina Triglavskih jezer Jasno in sveže jutro v Koči pod Bogatinom je obetalo lep dan. Ob prvem smerokazu nad kočo sem se usmerila levo, proti Dolini Triglavskih jezer in tako obšla le zadnje, Črno jezero. Čas je izgubil svoj pomen; dan je bil povsem moj in zavestno sem se prepustila le idilični stezi, ki vodi v Zlatorogov vrt. V jutranji rosi so se zableščale prve, tod že poletne trave, med katere se vse gosteje razrašča rušje. Na obsežnem območju se razprostira kar nekaj planin – planina Razor, Pod Kalom, Kosova konta, Lopučnica. Včasih so tod žvenketali zvonci, zdaj pa popolno tišino moti le ubran ptičji spev. Navdušenje nad čudovitim dnem je sijalo tudi z obrazov redkih pohodnikov, s katerimi smo si to jutro delili isto pot. Roka neznanega vrtnarja narave izkorišča sleherni košček še tako borne zemlje, skrite v škrapljah. Prispela sem do studenčka in si na leseni klopci privoščila zajtrk. Že dolgo nisem pila žive vode, napolnila sem si steklenico in se osvežila v lesenem koritu. Steza se v zavojih počasi dviga po nerazglednem terenu, vijuga gor in dol med zaraslimi kontami in nobenega občutka ni, kdaj bomo na cilju. Presenečena 55
Page 1:
REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LET
Page 4 and 5:
Stane Belak - Šrauf na 7300 metrih
Page 6 and 7: TEMA MESECA Tri desetletja Zahodneg
Page 8 and 9: Bolj smo se bližali vrhu, bolj se
Page 10 and 11: stisnjenimi zobmi - v vesolju ni č
Page 12 and 13: Andrej Štremfelj: Mogo~e sva bila
Page 14: plezanje, večja odgovornost, ker s
Page 17 and 18: Stane Belak - Šrauf preči Hornbei
Page 19 and 20: V današnjih časih imam še vedno
Page 21 and 22: drugače izšlo. Zjutraj sva se zam
Page 23 and 24: PLANINSTVO Alpska konvencija Predst
Page 25 and 26: V Salzburgu so 7. novembra 1991 zgo
Page 27 and 28: Alpska konvencija mora postati bolj
Page 29 and 30: Triglav pozimi FOTO: STANE KLEMENC
Page 31 and 32: Romanje k vremenskemu zavetniku Rog
Page 33 and 34: »Gospod usmili se.« Gospod usmili
Page 35 and 36: Vedno, ko greva v hribe za dva dni,
Page 37 and 38: grebenu. A zgodilo se nama je nekaj
Page 39 and 40: Vsi pristopi na Lopič so dolgi, se
Page 41 and 42: zato, da varujejo pobočje pred zdr
Page 43 and 44: škrbinami razkrije Malo Terzo in z
Page 45 and 46: Moja pot na planino Zdaj pa res poj
Page 47 and 48: Spet sem bil sam, na poti, ki ji je
Page 49 and 50: presahnila tudi denarnica. Krčmar
Page 51 and 52: Kraški rob Najraje takrat, ko še
Page 53 and 54: pozdravim, kajti temu sledi začude
Page 55: miru in samote, raj za samotne roma
Page 59 and 60: Pod Vršacem Dolgo že nisem hodila
Page 61 and 62: Tone Progar - dobitnik dveh odli~ij
Page 63 and 64: NA TURO Hochstadel (2680 m) Vzhodni
Page 65 and 66: Lien{ki Dolomiti in Hochstadel - in
Page 67 and 68: Samica planinskega pupka pred odlag
Page 69 and 70: Boš zamenjal temo svojih knjig? »
Page 71 and 72: ALPINIZEM Plezanje »tam spodaj« N
Page 73 and 74: Mount Arapiles FOTO: VESNA PAVLOVI
Page 75 and 76: poskusiva, vendar očitno ne dovolj
Page 77 and 78: Ljubljana, 24. 1. 2009: oblačno, d
Page 79 and 80: NOVICE IZ VERTIKALE V smeri No Sies
Page 81 and 82: pustila pet klinov, tako da ponavlj
Page 83 and 84: zastopata Ana Ogrinc z dvema in Lej
Page 85 and 86: sicer vedno pisal, najbrž ne bi po
Page 87 and 88: IZ DEJAVNOSTI PZS Fakulteta za špo
Page 89 and 90: da je predlagano širše delo Evrop
Page 91 and 92: sekov smo ugotovili, da društvo s
Page 93 and 94: ščanje; najdemo čas, da predvsem
Page 95 and 96: NOVOST Bushnell Back Track Vsi, ki
Page 97 and 98: 60 let Postaje GRS Bovec: Zbornik 1
Page 100: min masa: 1 kg*, izredno robustna S
show all

1. PDF document (4455 kB)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?