You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
zastopata Ana Ogrinc z dvema in Leja<br />
Kos z eno preplezano smerjo z oceno<br />
8a, po smereh takih težav ali pa s kakim<br />
plusom več pa so se povzpeli tudi Žiga<br />
Sedej, Jani Vratanar, Gašper Potrebuješ<br />
in Izidor Zupan.<br />
Balvani<br />
Balvanisti so se doma najbolj osredotočili<br />
na Ožbalt, kjer je predvsem Rok<br />
Klančnik dodal na seznam resnih plezalnih<br />
izzivov kup novih linij v sektorju<br />
Traumzeit, na drugem koncu Slovenije,<br />
v Vitovljah, pa je enako naredil<br />
Urh Čehovin. V Ožbaltu ne moremo<br />
mimo sicer dokaj nizko ocenjenega, a<br />
izjemno visokega problema Lilifuckers,<br />
ki ga je preplezal Jernej Kruder. Kljub<br />
temu da smo izpostavili le tri plezalce,<br />
ne smemo pozabiti, da za njimi stoji<br />
še cela vrsta drugih, prav tako močnih<br />
mladcev in mladenk, prava »familija«,<br />
kot sami radi rečejo v žargonu. Brez te<br />
družine tudi uspehov posameznikov<br />
ne bi bilo, zato poklon vsem, ki so zaslužni<br />
za občuten dvig ravni našega<br />
balvanskega plezanja v zadnjih letih.<br />
Tudi Cool block, balvanski miting v novonastalem<br />
sektorju Arena na Colu nad<br />
Ajdovščino, je bil ena od stvari v pravi<br />
smeri.<br />
V medijih<br />
Hvala bogu ali bolje povedano hvala<br />
medijem se vsake toliko časa utrne<br />
tudi kakšna omembe vredna novica<br />
na naših TV zaslonih. Več kot le delno<br />
so bile športnemu plezanju posvečene<br />
aprilske Gorske sledi. Oddaja Tineta<br />
Marenčeta na TV Pika je obdelala dolino<br />
Tople na Koroškem in prikazala tamkajšnje<br />
stene, balvane in plezalni dogodek<br />
CCCT, ki vsako pomlad poteka v<br />
dolini pod Peco. Svoje je k prepoznavnosti<br />
športnega plezanja s filmom Old<br />
school freedom ponovno dodal Jure<br />
Niedorfer − Chouka, ki je skozi predstavitev<br />
Gregorja Šelige - Šelija in njegovega<br />
odnosa do plezanja še enkrat<br />
pokazal, da sta oba, tako avtor filma<br />
kot glavni akter, resnična mojstra svoje<br />
obrti. Seveda ne smemo pozabiti pohvaliti<br />
letošnjega festivala gorniškega<br />
filma – filmi s tematiko športnega plezanja<br />
so bili s pravo mero zastopani v<br />
zelo bogatem programu, videli pa smo<br />
tudi premiero filma Chalk & Chocolate<br />
z Natalijo Gros v glavni vlogi.<br />
Prav gotovo je bilo opravljenih še<br />
mnogo dobrih vzponov, a za vse žal ne<br />
vemo. Kakšno sporočilo na naslov alpikor@gmail.com<br />
v prihodnje morda ne<br />
bo odveč.<br />
Novice je pripravil Robi Jamnik<br />
(www.alpikor.org).<br />
LITERATURA<br />
»Drzna je bila ta pot«<br />
Ožarjeni kamen. Besedilo Franček Knez,<br />
knjigo souredil in dele besedila po avtorjevi<br />
pripovedi zapisal Urban Golob.<br />
Založba Sanje, 2009.<br />
Franček Knez je nesporna legenda slovenskega<br />
alpinizma, ki je v svoji karieri<br />
dosegel stvari, o katerih lahko marsikateri<br />
plezalec samo sanja. Po dvajsetih<br />
letih odmevnih uspehov je leta 1993<br />
potegnil črto pod aktivno plezanje<br />
in se umaknil s plezalne scene, čeprav<br />
je še vedno plezal več kot marsikdo<br />
na sceni, tako da do izdaje knjige<br />
njegov alpinistični opus obsega 5460<br />
smeri, od tega 790 prvenstvenih. Nemara<br />
je ravno zato, ker se je odmaknil<br />
od glavnih tokov, postal zanimiv,<br />
a se v javnosti ni želel pojavljati. Zato<br />
je bila novica, da Franček piše knjigo,<br />
pravo presenečenje. Kljub temu, da se<br />
je »tolažil z mislijo, da pisan je ni zanj«,<br />
je na prigovarjanje prijateljev vendarle<br />
sprejel izziv. »Tako so zdaj tu, zgodbe<br />
iz sveta, ki mi je nadvse drag. Okorno<br />
sem jih spravil na papir,« piše v uvodu v<br />
knjigo s pomenljivim naslovom Ožarjeni<br />
kamen.<br />
V kratkih zgodbah nas na 200 straneh<br />
popelje v čas otroštva, plezalnih<br />
začetkov, ko sta pomanjkljivo opremo<br />
nadomeščala velika želja in vztrajnost,<br />
ko se je v domačih stenah v vseh<br />
mogočih razmerah kalil za vzpone v<br />
slavnih gorstvih sveta, pa potem na<br />
oprave v Peru, Himalajo, Yosemite, Patagonijo<br />
in Pakistan. Vmes so nanizani<br />
utrinki iz domačih in evropskih gora,<br />
anekdote, mimogrede pa se seznanimo<br />
še z avtorjevo filozofijo plezanja in<br />
kritičnim razmiš ljanjem o dogajanju v<br />
plezalski areni nekoč in danes. Ti vložki<br />
so pravzaprav sol Knezove knjige; avtorja<br />
nam predstavijo kot stvarno razmišljajočega<br />
zaljubljenca v gore, ki ni<br />
nosil glave naprodaj za vsako ceno, še<br />
najmanj za slavo in čast. Zanimivo je<br />
prebirati paberkovanje o ocenjevanju<br />
smeri (po čemer Kneza bržkone pozna<br />
sleherni plezalec, ki se je že kdaj prebil<br />
čez kak šno njegovo smer z oceno<br />
IV, A0), pa o sistematičnem treningu in<br />
prostem plezanju, katerih protagonist<br />
je bil, lepoti plezanja, napredku, služenju<br />
denarja za odprave in še čem.<br />
Ob relativno bogati izbiri del pa nas je<br />
bralce alpinističnega leposlovja pravzaprav<br />
težko presenetiti – in popolnoma<br />
zadovoljiti, če ne gre za nek nov,<br />
svež pristop, kar bi za Knezove opise<br />
plezalskih dogodivščin težko trdili.<br />
Kljub temu, da gre za izjemno čustveno<br />
nabite situacije, jih ubija monotonost<br />
pripovedovanja, tako da delujejo<br />
kar nekam preveč hladno. Če hočeš<br />
preživeti v divjem plesu pobesnelih<br />
sil narave, ni prostora za filozofiranje,<br />
stvar je jasna: treba je ohraniti trezno<br />
glavo in delati. Kot je treba delati, če<br />
želiš premikati meje svojih sposobnosti.<br />
Vse je logično in preprosto. In to<br />
se odraža tudi v Knezovem pisanju, ki<br />
nas brez odvečnega leporečja vodi od<br />
oprimka do oprimka na njegovi poti.<br />
Včasih nas na koncu zgodbe s kratkimi<br />
metaforičnimi zaključki prisili k razmišljanju<br />
o napisanem, če smo za to dojemljivi.<br />
A avtor je v prvi vrsti odličen<br />
plezalec z bogatimi izkušnjami in izjemno<br />
bero vzponov, ki bolje kot pero<br />
obvlada balet v vertikali, kar pravzaprav<br />
v uvodu namig ne tudi sam. O<br />
veličini Frančka Kneza bodo bržkone<br />
mnogo bolje kot »okorno zapisane«<br />
zgodbe govorile njegove mojstrsko<br />
speljane sledi, ki jih je pustil v stenah<br />
širom sveta.<br />
Še nekaj drobnih »tehničnih« pripomb.<br />
Verjamem, da fotografije niso<br />
glavni adut knjige, a lepše bi bilo, če<br />
kakovost nekaterih ne bi rahlo šepala.<br />
Za bolj tekoče branje bi bilo vsekakor<br />
bolj primerno, če bi razlago posameznih<br />
besed navedli na dnu strani in ne<br />
na koncu knjige. Za tiste, ki smo zrasli<br />
v času bratstva in enotnosti, uporaba<br />
južnoslovanske govorice v besedilu<br />
ne predstavlja težav, morebiti pa ne<br />
bi bilo odveč pomisliti na mlajše generacije,<br />
ki je ne razumejo več, in med<br />
opombe dodati tudi prevode.<br />
Če povzamem: zdaj imamo torej končno<br />
priložnost prebrati, kaj je imel povedati<br />
Franček Knez. Ali je pomembno,<br />
da pri tem ni postavil novih standardov<br />
alpinističnega leposlovja, presodite<br />
sami. Ni vsak alpinist tudi nadarjen<br />
81