A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJEkemičnaenergijaATPzaloga:~ 5 μmol/g mišiceADPtoplotaP izaloga omogoča10 kontrakcijkontrakcija+ mehansko deloB. REGENERACIJA ATPzaloga:~ 25 μmol/gmišiceCrPCrADPATPkratkotrajninapor1. razgradnja kreatin fosfataglikogenzaloga:~ 100 μmol/gmišiceglukozaANAEROBNOglukoza-6-P 1ATP1ATPneto izkoristek2 mol ATP/mol glukoze3 mol ATP/mol glukoza-6-P4ATPdaljši intenzivennaporβ−oksidacija maščob2. anaerobnaglikoliza2piruvata 2laktatJETRA IN SRCEAEROBNO6CO 22acetil-CoAcitratniciklus6O 2dihalnaverigaHO 2skupni neto izkoristek36 mol ATP/mol glukoze34ATPdolgotrajennapor963. oksidacija glukozeSlika 17.1 Energija za mišično delo.
18017.5 VIRI HRANIL ZA MIŠIČNO DELOMVS UV Fr(l/min) (ml) (utrip/min)140100601101009015105180sistolični tlakZa telesni napor mora biti na voljo dovolj mišičnih hranil.Vemo, da so za vzdrževanje mišičnega dela poleg mišičnegaglikogena, potrebne tudi glukoza iz jeter in proste maščobnekisline. Delež teh hranil, ki prispeva k nastanku energije zamišično delo pa je odvisen od trajanja in intenzivnosti napora.Sprva je najpomembnejši vir glikogen v sami mišici, ta senajhitreje razgrajuje v prvih minutah. Z naraščanjem pretokaskozi mišico ob nadaljevanju mišičnega dela pa postanejo vsebolj pomembni drugi viri: glukoza iz krvi (iz jetrnega glikogena)in proste maščobne kisline pri daljšem naporu (10 - 40 minut)predstavljajo skupaj okrog 80% vseh virov energije za mišičnodelo. S podaljševanjem napora proste maščobne kislineprispevajo vse večji delež energije. Povečano privzemanjeglukoze v mišice se nadaljuje tudi po koncu napora - obnavljajose zaloge glikogena.Pa(mm Hg)140100srednji arterijski tlak17.6 LEDVIČNA FUNKCIJA IN URAVNAVANJETELESNIH TEKOČIN MED NAPOROMTPRPoraba O 2AV razlikaO 2(mm Hg/ml/min)(ml/min)(ml/dl)600,0140,0100,00616008000151050diastolični tlak0 50 100 150delo (W)Slika 17.2 Krvna obtočila med telesnim naporom. Prikazane sonekatere poglavitne količine, ki se pri telesnem naporuspreminjajo.% nasičenosti100806040200BAA HbB mioglobin20 40 60 80 100 120pO (mm Hg)2Slika 17.3 Disociacijsik krivulji hemoglobina (Hb) inmioglobina za kisik. Razlika med krivuljama kaže, da je prienakem parcialnem tlaku kisika (v širokem razponu pO 2 )mioglobin bolj nasičen s kisikom kot hemoglobin.Med naporom se zmanjšata nastajanje in tok seča. To povzročitazmanjšanje pretoka krvi skozi ledvice zaradi vazokonstrikcije(kar zmanjša glomerularno filtracijo, reabsorpcija v tubulusihpobere več filtrata, zato se zmanjša tok seča), kot tudineposredni učinek simpatične stimulacije na izločanje renina izledvic. Renin namreč sproži mehanizme (nastanek angiotenzinain izločanje aldosterona, glej poglavje ledvice), ki zadržujejo solin vodo v telesu. Zato, kljub obilni izgubi tekočine in soli spotenjem, normalno lahko vzdržujemo potreben volumen krvi.17.7 TERMOREGULACIJA MED MIŠIČNIMNAPOROMVelik del (75 - 80%) presnovne energije se v aktivni mišicisprosti v obliki toplote, namesto da bi se porabila za mišičnokontrakcijo. Zato naraste tako temperatura v mišicah kot tuditemperatura krvi, ki teče skoznje. Pri daljšem telesnem naporuse temperatura jedra lahko dvigne za nekaj stopinj (npr. rektalnatemperatura pri maratoncih dosega tudi 41°C). Kot smo žeugotovili v odstavku o uravnavanju delovanja krvnih obtočilmed naporom, je za povečanje pretoka skozi aktivne mišicesprva potrebna tudi izrazita vazokonstrikcija v koži. V nasprotjus tem je pri daljšem naporu za ohranjanje telesne temperaturepotrebno povečano oddajanje toplote in zato tudi povečan pretokskozi kožo (glej poglavje o uravnavanju telesne temperature).Poveča se potenje in izhlapevanje znoja. Učinkovitost oddajanjatoplote skozi kožo je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov(temperature, vlage). Včasih lahko povezava intenzivnegatelesnega napora z neugodnimi zunanjimi dejavniki za oddajanjetoplote pripelje do čezmernega segrevanja organizma in razvojat.i. toplotne kapi (glej poglavje Povečana telesna temperatura).17.8 TRENING IN UČINKI REDNE TELESNE VADBENi dolgo tega, kar je človeštvo krivilo prav telesni napor, ki jebil nujen za preživetje vsakega posameznika, za njegovo slabozdravje in počutje. Dandanes, ko je za velik del prebivalstva zaobstoj potrebno razmeroma malo izrazitih telesnih naporov in koza prenekatero zdravstveno težavo lahko pripišemo del vzrokovtelesni neaktivnosti, so postali zelo očitni in zaželeni koristniučinki rednega telesnega napora. Kakšni pa so učinki rednetelesne vadbe?Redni telesni napori ustrezne intenzivnosti vplivajo na delovanjecelotnega organizma. Učinki treninga se kopičijo in iz poskusovvemo, da je za povečano aerobno vzdržljivost potrebnih vsaj 2097
Change language