učbenik Temelji fiziologije

podpazdušna temperatura se lahko približa temperaturi sredice,vendar moramo meriti temperaturo dlje časa (v hladnem okoljutudi pol ure). Zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja merjenjetelesne temperature v sluhovodu s posebnimi elektronskimitermometri.9 TELESNA TEMPERATURA INNJENO URAVNAVANJENeva Črne-Finderle9.1 NORMALNA TELESNA TEMPERATURAČlovek je toplokrvno (homeotermno) bitje. To pomeni, davzdržuje telesno temperaturo na neki stalni vrednosti, ki se kljubvelikim nihanjem temperature v okolju le malo spreminja.Ločimo temperaturo sredice (jedra), to je temperaturo globjihstruktur (notranji organi in notranjost glave) in temperaturoovoja oziroma kože. Temperatura kože je normalno nižja odtemperature sredice in se menja glede na spremembetemperature okolja. Telesna temperatura sredice človeka vmirovanju je približno 37°C (od 36,2° do 37,5°C). Vendartemperatura vseh delov telesa ni enaka. Glede na nepravilnogeometrijo telesa obstaja zapletena tridimenzionalnarazporeditev temperature od 28° do 37°C. Pri tem velja, daimajo okončine nižjo temperaturo kot trup (slika 9.1).37 o36 o32 o28 o34 o31 oA BSlika 9.1 Razporeditev telesne temperature v hladnem (A) intoplem okolju (B) (prirejeno po Schmidt in Thews, 1983).Klinično pomembna je temperatura telesnega jedra, ki jo lahkoizmerimo z merjenjem temperature v danki (rektalno).Temperatura v ustih (pod jezikom - sublingvalna temperatura) jepribližno za 0,2° - 0,5°C nižja od rektalne, pri merjenju pamoramo paziti, saj nanjo zelo vpliva temperatura vdihanegazraka in temperatura ravnokar zaužite hrane in pijače. TudiPri merjenju telesne temperature opazimo 24-urno nihanjetemperature, kar je posledica endogenega ritma oziroma vplivovt.i. biološke ure, ki pa je usklajena z menjavanjem dneva in nočiter zunanjimi vplivi (s telesno aktivnostjo, s temperaturo okolja,s prehrano). Tako je temperatura najvišja okoli 5. ure popoldne,najnižja pa med 2. in 6. uro zjutraj, ko človek ponavadi niaktiven. Temperatura se spremeni tudi s starostjo, nanjo pamočno vplivajo še drugi dejavniki, kot npr. faze menstrualnegaciklusa, telesna aktivnost, močno čustvovanje.Nastajanje toplote je nujni vzporedni proces presnove. Vsekemične reakcije v organizmu, vključno s presnovnimi procesi,pa so temperaturno odvisne. Tako se pri povišani telesnitemperaturi hitrost kemičnih reakcij v telesu odvija hitreje, prinižji telesni temperaturi pa počasneje (npr. pri podhlajenemčloveku). Človek v t.i. bazalnih razmerah (v mirovanju, lahkooblečen, pri temperaturi okolja 25°-26°C in 50% vlažnostizraka) tvori 4,2 kJ (1 kcal) toplote/kg telesne teže/h. Tako 60 kgtežak človek stvori 60 kcal/h. Pri velikem telesnem naporu pa setvorba toplote poveča za 10 do 16-krat nad bazalno tvorbotoplote. V tem primeru človek tvori 600 kcal/h. Če človek ne bioddajal toplote, bi njegova telesna temperatura v bazalnihrazmerah narastla vsako uro za 1°C, pri velikem telesnemnaporu pa kar vsakih 5 min. za 1°C, ker je specifična toplotavode in tudi fizioloških raztopin približno 1 kcal/kg/st (to jetoplota potrebna, da se 1 kg vode segreje za 1°C). Pri zdravemčloveku pa se to ne zgodi, ker ima zelo učinkovite mehanizmeuravnavanja telesne temperature (termoregulacije).Da človek vzdržuje stalno telesno temperaturo, mora bitinastajanje toplote v telesu enako njeni izgubi iz telesa (takrat jebilanca toplote enaka nič). Proces nastajanja toplote v telesuimenujemo termogeneza, proces oddajanja toplote iz telesa vokolje pa termoliza.Obstajajo štirje fizikalni procesi za izgubo toplote iz telesa:radiacija (toplotno sevanje), kondukcija (prevajanje toplote),konvekcija (prenos toplote s tokom snovi npr. zraka),evaporacija (izhlapevanje znoja). Človekovo telo samo jesposobno uravnavati telesno temperaturo le v določenemtemperaturnem območju in sicer pri 50% vlažnosti zraka med0°C in 43°C (med T 1 in T 4 ; glej sliko 9.2). To območjeimenujemo območje normotermije oziroma območjeuravnavanja temperature, kjer je nastajanje toplote enako njeniizgubi iz telesa.V termonevtralnem območju med T 2 in T 3 (pri odraslemčloveku, ki gol sedi v zaprtem prostoru, je to pri temperaturizraka med 27° in 29°C) je temperatura stalna, ne da bi zatopotrebovali dodatno tvorbo toplote ali znojenje. Toploto tvorimov običajnih presnovnih procesih (gre za bazalno tvorbo toplote),oddajamo pa jo s perspiratio insensibilis. Pri tem procesu gre zanezavedno izgubo toplote z difuzijo vode do površine telesa –kože in pljuč ter njeno izparevanje iz teh površin, ki se stalnoodvija. Ta difuzija ni odvisna od razmer v okolju - npr.temperature in vlažnosti zraka. V tem območju temperatur seoddajanje toplote uravnava s spreminjanjem pretoka krvi skozikožo, ne delujejo pa ostali mehanizmi za večje oddajanje(znojenje) ali dodatno nastajanje toplote.Če temperatura okolja pade pod T 2 (27°C), se s pomočjotermoregulacijskih mehanizmov nastajanje toplote povečasorazmerno z izgubo toplote. Ko nastajanje toplote doseže57