učbenik Temelji fiziologije

Temeljna funkcijska enota živčevja - refleksni lokOsnovni organizacijski sklop nevronov je refleksni lok (slika10.4). Tega vedno sestavljajo: receptor, aferentna pot, refleksnicenter, eferentna pot in efektor. Po delovanju dražljaja invzdraženju aferentnega nevrona se akcijski potenciali ponjegovem vlaknu prevedejo v hrbtenjačo. Tukaj, v refleksnemcentru, končiči aferentnega nevrona tvorijo sinapse. V primerunajpreprostejšega refleksnega loka z eno samo sinapso(monosinaptični refleksni lok) aferentni nevron tvoriekscitatorno sinapso neposredno z eferentnim nevronom. Vzdolžvlakna eferentnega nevrona potem potujejo akcijski potencialido perifernih tarčnih celic efektorja, njihov odziv pa deluje tako,da zmanjša učinke sprožilnega dražljaja na organizem. To jepodlaga t.i. refleksa na nateg (npr. patelarni refleks, glejpoglavje Mišični napon). Večina refleksov je bolj zapletenih,vključujejo več internevronov, lahko pa tudi več eferentnih potiza kompleksne odzive na periferne dražljaje.hrbtenjačainternevronspinalniganglijaferentniaksonreceptorZnačilnosti simpatikusa in parasimpatikusa in inervacijatarčnih tkivTako po anatomskih kot tudi po funkcijskih značilnostih ločimovegetativno živčevje na simpatikus in parasimpatikus (slika10.5). Telesa simpatičnih nevronov v osrednjem živčevju senahajajo v stranskem rogu hrbtenjačne sivine, ta pa obstaja le vprsnih in zgornjih ledvenih segmentih hrbtenjače. Eferentnavlakna, ki izhajajo iz tega dela, se porazdelijo po vseh predelihtelesa. Parasimpatični nevroni pa se nahajajo le v kranialnemdelu živčne osi, t.j. v možganskem deblu, in v križničnihsegmentih hrbtenjače. Parasimpatična eferentna vlakna izkranialnega dela živčevja se združijo v desetem možganskemživcu, klatežu (lat. vagus), ki jih razporedi med organi in tkivi vprsnem košu in trebušni votlini. Poleg tega so parasimpatičnavlakna pridružena tudi tretjemu, sedmemu in devetemumožganskemu živcu. Parasimpatična vlakna iz križničnega delahrbtenjače pa oživčujejo organe in tkiva v spodnjem delutrebušne votline in mali medenici. Za tiste organe, ki so oživčenitako s simpatičnimi kot parasimpatičnimi vlakni velja, da sovplivi obeh vrst oživčenja na delovanje organa nasprotni (npr.srce; simpatična stimulacija spodbudi srce k hitremu,parasimpatična pa k počasnemu utripanju).PARASIMPATIKUSeferentniaksonefektorSlika 10.4 Splošna shema refleksnega loka.Posebnosti vegetativnega živčevjaZa ta del živčevja sta značilna specifična organizacija indelovanje, ki je v veliki meri neodvisno od zavestne kontrole,zaradi česar ga nekateri imenujejo avtonomno živčevje. Ne bibilo prav, če bi iz imena sklepali, da gre pri tem za resničnofunkcionalno avtonomijo, saj je normalno delovanje somatskegain vegetativnega živčevja usklajeno. Poleg tega meje meddelovanjem avtonomnega in somatskega živčevja niso ostre.mž III, VII, IXmž Xpreggl. v.ggl.postggl.T1L3SIMPATIKUSpreggl. v.ggl.postggl. v.snžVegetativno živčevje je organizirano kot eferentni sistem, t.j. potiz OŽ do tarčnih organov. Tudi njegova temeljna organizacijskaenota je refleksni lok, pri čemer so aferentna vlakna aksoninajrazličnejših visceralnih receptorjev (vlakna tipa C), eferentnepoti pa sestavljajo pre- in postganglionarni nevroni (glej spodaj)simpatikusa ali parasimpatikusa. Poglavitna nalogavegetativnega živčevja je, da uravnava tiste funkcije organizma,ki so nujne za vzdrževanje življenja: usklajuje homeostatskeprocese tako, da uravnava delovanje notranjih organov (gladkomišičje, srce in žleze) in organskih sistemov.Nadzorni center za delovanje vegetativnega živčevja vosrednjem živčevju je hipotalamus. Tesne povezavehipotalamusa z endokrinim sistemom so podlaga za usklajenodelovanje endokrinih in vegetativnih živčnih mehanizmovhomeostaze. Povezave z limbičnim sistemom v možganih soodgovorne za vpliv čustev na vegetativne funkcije in nasprotno(npr. vpliv strahu na srčno frekvenco, krvni tlak in dihanje),povezave z retikularno formacijo možganskega debla insomatskimi aferentnimi sistemi pa so pomembne za učinkesenzornih prilivov na vegetativne funkcije.preggl. v.HRBTENJAČAkhaSlika 10.5 Simpatična in parasimpatična inervacija tarčnih tkiv.mž: možganski živci; preggl. v.: preganglionarna vlakna;postggl. v.: postganglionarna vlakna; ggl: ganglij; T: tarčnatkiva; kha: kateholamini; snž: sredica nadledvične žleze.Opisana eferentna vlakna, ki izhajajo iz simpatičnega aliparasimpatičnega dela osrednjega vegetativnega živčevja,imenujemo tudi preganglionarna vlakna. Za oba delavegetativnega živčevja namreč velja, da periferna živčna pot nienovita: na poti med osrednjim živčevjem in perifernimi tarčamidelata pomembne sinapse v t.i. vegetativnih ganglijih.Simpatični sistem ganglijev je povezan v "verigo", ki leži obhrbtenici in sega iz prsnega koša v trebušno votlino. Zato sosimpatična preganglionarna vlakna dolga le nekaj centimetrov.Postganglionarna simpatična vlakna pa segajo vse od ustreznega63