učbenik Temelji fiziologije

Smer prehajanja tekočine (PT) skozi kapilarno membrano jeodvisna od razmerja sil, ki potiskajo tekočino iz žilja in drugih,ki temu nasprotujejo:PT = k[(P k + π i ) – (P i + π k )] (enačba 3.6)kP kπ iP iπ kfiltracijski koeficienthidrostatski tlak v kapilarionkotski tlak v intersticijuhidrostatski tlak v intersticijuonkotski tlak v kapilariIzraz [(P k + π i ) – (P i + π k )], ki pomeni seštevek vseh tlakov, kidelujejo prek kapilarne membrane, lahko nadomestimo zefektivnim filtracijskim tlakom P fe .V smeri iz arterijskega k venskemu delu kapilare, se hidrostatskipritisk zmanjša od približno 37 mm Hg na 17 mm Hg (slika3.7). Padec pritiska je posledica upora proti toku krvi v žili. Tlakv intersticiju je normalno nekoliko manjši od atmosferskegatlaka in se giblje okoli vrednosti -2 mm Hg. Gradienthidrostatskega tlaka (ΔP h ), ki potiska tekočino iz kapilar, se takozmanjša od 39 mm Hg na arterijskem delu kapilare na 19mm Hg na venskem delu kapilare. Onkotski gradient (Δπ), kispodbuja reabsorpcijo tekočine pa je bolj ali manj stalen, okoli25 mm Hg. Ta vrednost je praktično enaka vrednosti onkotskegatlaka plazme, saj je v intersticiju večine tkiv bore malo osmoznoaktivnih beljakovin, zato je onkotski tlak v intersticiju praktičnozanemarljivo nizek.Če uporabimo opisane številke za izračun efektivnegafiltracijskega tlaka (P fe ), ugotovimo za arterijski del kapilare:P fe = 39 mm Hg - 25 mm Hg = 14 mm Hg (enačba 3.7)P fe je pozitiven. Na arterijskem delu kapilar torej prevladujefiltracija (na sliki 3.7 puščice kažejo navzgor).Za venski del kapilare pa ugotovimo naslednje:P fe = 19 mm Hg - 25 mm Hg = - 6 mm Hg (enačba 3.8)Efektivni filtracijski tlak je negativen, kar pomeni, da tuprevladuje reabsorpcija (na sliki 3.7 puščice navzdol).Vzdolž kapilare se torej razmere spremenijo tako, da začetnofiltracijo na koncu nadomesti reabsorpcija. Dejansko filtracijakoličinsko vedno nekoliko preseže reabsorpcijo. Tako ostane vintersticiju približno 10% tekočine, ki se je filtrirala iz kapilar,ne da bi se nato vanje reabsorbirala. Ta tekočina (in v njejraztopljene snovi) se imenuje limfa (mezga). Mezga vstopa vmezgovne (limfne) kapilare in se po sistemu večjih mezgovnicpo filtraciji skozi bezgavke steka nazaj v vensko kri. Limfa jepomembna za prenos različnih antigenov iz tkiv v bezgavke,kjer pridejo v stik z limfociti, predvsem pa za vračanjebeljakovin, ki so se iz kapilar filtrirale v intersticij, od koder seniso mogle reabsorbirati nazaj v kri. Zato vsebuje limfa precejbeljakovin. V tankem črevesju pa je limfa pomembna zatransport absorbiranih lipidov v krvni obtok.SlovstvoMcGeown JG (1996) Physiology, Churchil Livingstone,NewYork.Guyton AC (1996) Textbook of Medical Physiology. WBSaunders, Philadelphia.Vprašanja1. Vodič ritma (angl. pacemaker) v normalnem srcua) je ena sama živčna celica v prekatub) so specializirane celice v sinoatrialnem vozluc) je tista skupina celic s spontano, ritmično električnoaktivnostjo, ki se prožijo z najvišjo frekvencoč) je elektroda, ki jo v srce vstavi zdravnikd) ne obstaja.2. Električni dogodki v srcu soa) moteč stranski učinek pri delovanju srca kot črpalkeb) sprožilni dejavnik za mehanične dogodke v srcuc) v normalnem srcu vedno razporejeni v določenemzaporedju, tako da si v elektrokardiogramu sledijo val P,kompleks QRS in val Tč) v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozisrce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj srčnega ritmad) noben odgovor ni pravilen.3. Katera trditev ne velja za EKG?a) Val P predstavlja depolarizacijo atrijevb) kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklovc) kompleks QRS predstavlja depolarizacijo ventriklovč) val T predstavlja repolarizacijo ventriklovd) vala repolarizacije atrijev normalno ne vidimo, ker gav EKG zapisu “prekrije”kompleks QRS.4. Katera trditev ne drži?a) Srčni ciklus je zaporedje električnih in mehaničnihdogodkov, ki nastopajo med kontrakcijo in relaksacijosrčne mišiceb) med srčnim ciklusom je tlak v levem prekatu vednovišji od tlaka v levem atrijuc) kri steče iz predvora v prekat, ko se odpre atrioventrikularnazaklopkač) med prekatno sistolo naraste tlak v levem ventriklunad tlak v aorti, zato se odpre zaklopka in kri steče izprekata v aorto.5. Minutni volumen srca jea) volumen krvi, ki ga srce izčrpa v obtok v eni minutib) za levo in desno srce v normalnih razmerah enakc) normalno enak venskemu prilivu v srce v istem časuč) količina, ki je odvisna od črpalne sposobnosti srcad) enak produktu med utripnim volumnom in srčnofrekvenco [MVS (mlmin -1 ) = UV (ml) x SF (min -1 )].6. Če se venski priliv v zdravo človeško srce nenadomapoveča za 10%,a) se zmanjša utripni volumen srca [Frank-Starlingovmehanizem]b) se poveča utripni volumen srca [Frank-Starlingovmehanizem]c) se nič ne zgodič) se srce počasi ustavid) to se pri zdravih ljudeh ne dogaja, saj je venski prilivkonstanten.7. Zato, da v sistemskem delu obtočil kri teče od srca skoziarterijski, kapilarni in venski del žilja nazaj v srce, jeodločilna razlika tlakova) med levim in desnim preddvoromb) med pljučnim in krvnim obtokomc) med aorto in desnim preddvorom,ki je v normalnih razmerah približnoč) enaka arterijskemu tlakud) enaka tlaku v desnem preddvoru.23