učbenik Temelji fiziologije

kapacitete pomembno vpliva položaj telesa. V ležečempoložaju trebušna vsebina pritiska na trebušno prepono inomejuje njeno gibanje ter tako zmanjša vitalno kapaciteto;‣ funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRK) je volumenzraka, ki ostane v pljučih po normalnem izdihu. Je vsotaekspiratornega rezervnega volumna in rezidualnegavolumna. Navadno znaša 2 - 3 l. To pomeni, da se pri vdihunormalno del volumna vdihanega zraka, ki vstopa v alveole(350 ml), pomeša s 6 do 7-krat večjim volumnom zrakafunkcionalne rezidualne kapacitete v pljučih in tako omilispremembe v koncentraciji O 2 in CO 2 v alveolih medposameznimi vdihi;‣ inspiratorna kapaciteta predstavlja vsoto dihalnegavolumna in inspiratornega rezervnega volumna in pove,koliko zraka lahko vdihnemo po normalnem mirnemizdihu.Spirometer+3+2Smer zapisaMaksimalen vdihIRVRVFRKTPKVK+10-1Normalen vdihDVMirovni položaj pljučERVMaksimalen izdih-2Rezidualni volumenVKSlika 4.4 Statični pljučni volumni in kapacitete. Dihalni volumen (DV), inspiratorni rezervni volumen (IRV), ekspiratorni rezervnivolumen (ERV), vitalna kapaciteta (VK), totalna pljučna kapaciteta (TPK), funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRK), rezidualnivolumen (RV).Minutni volumen dihanjaMinutni volumen dihanja (MVD) je volumen zraka, ki gavdihamo ali izdihamo vsako minuto. Izračunamo ga po formuli:MVD = DV x Fr (enačba 4.1)MVDDVFrminutni volumen dihanjadihalni volumenštevilo vdihov v eni minuti (frekvencadihanja).Normalno je dihalni volumen okrog 500 ml, frekvenca pa12/min, zato je MVD okrog 6 l/min.Mrtvi prostorZrak, ki ga vdihnemo proti koncu vdiha, napolni dihalne poti inne pride v alveole, zato ne sodeluje pri izmenjavi plinov medalveoli in krvjo. Volumen vdihanega zraka, ki ne sodeluje priizmenjavi plinov med alveolarnim zrakom in krvjo, imenujemomrtvi prostor. Pri zdravem človeku obsega prevodne dihalnepoti od ust do terminalnih bronhiolov ter znaša povprečno zaženske 130 ml in za moške 150 ml. V patoloških razmerah lahkonajdemo alveole, ki so predihani, vendar njihove stene nisoprekrvljene (perfundirane). Ti alveoli prav tako ne prispevajo kizmenjavi plinov in zato povečajo mrtvi prostor.Alveolarna ventilacijaAlveolarna ventilacija je del pljučne ventilacije, ki uravnavakoncentracijo alveolarnih plinov in tako vpliva na izmenjavoplinov med alveoli in krvjo. Enaka je volumnu zraka, ki pride veni minuti v funkcionalne alveole (znaša okrog 4 l/min).Volumen zraka, ki ventilira mrtvi prostor, ne prispeva kalveolarni ventilaciji:AV = (DV - VMP) x Fr (enačba 4.2)AVDVVMPFralveolarna ventilacijadihalni volumenvolumen mrtvega prostoraštevilo vdihov v eni minuti (frekvencadihanja).Iz zgornje enačbe sledi: da bi se alveolarna ventilacija ohranjala,mora vsakemu povečanju mrtvega prostora slediti povečanjeminutnega volumna dihanja. Pri bolnikih, ki so umetnoventilirani, je mrtvi prostor precej povečan na račun volumnacevi, ki povezujejo dihalne poti z ventilatorjem (napravo zaumetno ventiliranje pljuč). Da bi zagotovili ustrezno alveolarnoventilacijo, moramo v tem primeru dihalni volumen, ki gavzdržuje ventilator, ustrezno povečati.Spremembe tlakov med pljučno ventilacijoV mirovni legi pljuč ob koncu normalnega izdiha je alveolarnitlak 0 (oziroma enak atmosferskemu), intraplevralni tlak pa jepribližno -4 cm H 2 O (-3 mm Hg; slika 4.5). Med vdihom sevolumen prsnega koša poveča. Zaradi nestisljivosti (ali27