učbenik Temelji fiziologije

specifičnega imunskega odziva. Normalne koncentracije belihkrvničk v krvi so od 4 x 10 9 do 10 x 10 9 l -1 krvi. Glede nazgradbo jedra in vsebnost granul jih delimo napolimorfonuklearne granulocite (eozinofilci, bazofilci,nevtrofilci) in mononuklearne agranulocite (limfociti, monociti,tkivni makrofagi). Celoten sistem tkivnih makrofagov in krvnemonocite združujemo pod imenom retikuloendotelijski sistem(RES). Njihova glavna funkcija je požiranje (fagocitoza) tujihdelcev, mikroorganizmov in propadlih lastnih celic v organizmu.Primeri specializiranega retikuloendotelijskega tkiva so limfnivozli, vranica, kostni mozeg, alveolarni makrofagi pljuč,Kupfferjeve celice jeter ter mikroglija v osrednjem živčevju.Limfocite delimo na celice T, ki so nosilke celičnega imunskegaodziva in prodirajo v prizadeta tkiva in neposredno napadejotuje celice, celice B, ki proizvajajo protitelesa (imunoglobuline)in so nosilke humoralnega imunskega odziva, ter celice ubijalke,ki nespecifično uničujejo tuje in spremenjene lastne celice.Granulociti in monociti nastajajo iz zarodnih celic v kostnemmozgu (slika 2.3). Celice limfoidne zarodne linije potujejo izkostnega mozga v periferna limfna tkiva, kjer nato nastajajozreli limfociti.Krvne ploščiceKrvne ploščice ali trombociti so mešički s citoplazmo, ki seodcepljajo od matičnih celic, megakariocitov, v kostnem mozgu(slika 2.3). Funkcije krvnih ploščic so prenos snovi, pomembnihza strjevanje krvi in prehodno mehansko krpanje poškodovanihžil (glej poglavje Krvavitev). Normalna koncentracija krvnihploščic je od 150 x 10 9 do 300 x 10 9 l -1 krvi.2.2 IMUNSKI ODZIVEna pomembnejših funkcij krvi je imunski odziv. Poznamonespecifično ali endogeno imunost in specifično ali pridobljenoimunost. Procesa sta medsebojno povezana, saj imunske celicenespecifičnega sistema antigene predelujejo in jih predstavljajolimfocitom, imunskim celicam specifičnega sistema, po drugistrani pa specifična protitelesa, ki jih izločajo aktiviranilimfociti, okrepijo nespecifično imunost.Nespecifična imunostNespecifična imunost je obrambni mehanizem proti vsakemutujku, patogenemu organizmu ali nenormalni celici. Sestavnielementi nespecifične imunosti so mehanska in kemičnaobramba pred infekcijo (epitel kože, sluznica, kisli izločkiželodca in vagine), vnetje, aktivacija komplementa ternespecifična aktivnost celic ubijalk. Komplement je sistemplazemskih beljakovin, ki jih aktivirajo kompleksi antigenprotitelo.Aktivacija komplementa je pomemben delnespecifične imunosti. Sestavine komplementa lizirajo celice stujimi antigeni, spodbujajo vnetje, migracijo levkocitov vvnetišče in fagocitozo tujkov.Specifična imunostSpecifična ali pridobljena imunost vključuje številnemehanizme, ki zmanjšajo dovzetnost za okužbo z določenimmikroorganizmom, če smo bili temu že predhodno izpostavljeni.Specifični imunski sistem prepozna in si zapomni določenemolekule – antigene. Človekov imunski sistem med razvojem indiferenciacijo tvori ogromno število limfocitov, ki so občutljivina različne antigene. Antigeni so večinoma velike molekule,npr. beljakovine. Manjše molekule, ki jih imenujemo hapteni, semorajo predstaviti vezani na beljakovino. Ob stiku z antigenomse najbolj aktivirajo limfociti specifični za ta antigen. Aktiviraniklon limfocitov se močno razmoži in tako laže kljubuje infekciji.Specifični imunski sistem deluje prek limfocitov na dva načina,kot humoralna imunost (protitelesa), kjer sodelujejo limfociti B,ter celična imunost, kjer posredujejo limfociti T.O aktivni imunosti govorimo, kadar imunski odziv sprožiaktivacija lastnih limfocitov, o pasivni imunosti pa takrat, ko setelo brani z limfociti ali protitelesi zunanjega izvora (npr.novorojenci s protitelesi matere).Humoralni imunski odzivČloveško telo se odzove z nastajanjem protiteles predvsem nabakterijske okužbe, pa tudi na nekatere virusne okužbe. LimfocitB se aktivira ob stiku receptorjev (imunoglobulinov) na svojipovršini s specifičnimi antigeni, ki mu jih na svoji površiniponudijo makrofagi. Aktivacija pomeni pospešeno podvojevanjein transformacijo limfocitov B v plazmatke, v katerih se sprožitasinteza in izločanje specifičnih protiteles, in spominske celice, kipovečujejo rezervo celic, ki se lahko odzovejo na določenantigen.Glede na hitrost imunskega odgovora, tip protiteles, ki priimunskem odgovoru nastaja, ter intenzivnost imunskegaodgovora ločimo primarni in sekundarni imunski odziv.Primarni imunski odziv se razvije v nekaj tednih, zato le počasiomeji okužbo. Sekundarni imunski odziv ob ponovnem stiku zantigenom temelji na spominskih celicah in se razvije v nekajdneh in je po intenzivnosti vsaj stokrat večji od primarnegaodziva. Velika količina protiteles omeji potencialni patogenidejavnik, preden se sploh pojavijo znamenja okužbe.Razredi protiteles (imunoglobulinov) so IgG, IgM, IgD, IgA inIgE. Imunoglubulini IgM sodelujejo pri primarnem imunskemodzivu. Vključeni so tudi v prepoznavanje aglutinogenovsistema ABO. IgG so v krvi najpogostejši. Sodelujejo prisekundarnem imunskem odzivu. Imunoglobulini IgD sospecifični receptorji na površini celic B. IgA protitelesa najdemotudi v izločkih (slina, mleko), IgE pa posredujejo pri alergijskihreakcijah in parazitskih okužbah. Protitelesa delujejo na trinačine: prek aktivacije komplementa, z aglutinacijo antigena innevtralizacijo antigena.Celični imunski odzivImunski odziv s celicami lahko spodbudijo virusne in glivičneokužbe ter spremenjene lastne celice (npr. rak). Limfociti T seaktivirajo s prepoznavo tujih antigenov na površini celic, kinosijo tudi antigene, ki so ponavadi prisotni na telesu lastnihcelicah (lastnih antigenov). Aktivacija pomeni pospešenopodvojevanje in preobrazbo limfocitov T v citotoksičnelimfocite T (lizirajo celice, ki nosijo antigen), celice pomagalke(pospešujejo delitve limfocitov B in T) ter celice zaviralke(omejujejo aktivnost limfocitov). Celični imunski sistem seaktivira tudi pri presaditvi tujih tkiv in organov, ko se sprožizavrnitvena reakcija.2.3 ZAUSTAVITEV KRVAVITVEČloveški organizem ima mehanizem, ki ob prekinitvi žilenajprej zmanjšuje, nato ustavi izgubo krvi, na koncu pa obnovipoškodovano žilo in obnovi pretok krvi. Temu mehanizmu11