pluripotentnematične celicediferenciranematične celiceeritroidne celice mieloidne celice limfoidne celicenormoblastirdečikostnimozegretikulocitimegakariocititimuseritrocitigranulociti- nevtrofilci- eozinofilci- bazofilcimonocitiploščicelimfociti Blimfocitilimfociti TkritkivnimakrofaglimfoidnotkivoSlika 2.3 Nastanek krvnih celic (hemopoeza). Retikulociti, eritrociti in trombociti nimajo jedra.Nastajanje eritrocitov (eritropoeza) pri odraslih ljudeh poteka vkostnem mozgu (slika 2.3). Eritropoezo sproži beljakovinskihormon eritropoetin (EPO), ki se izloča iz ledvic ob zmanjšanjuparcialnega tlaka O 2 v plazmi (pO 2 ). Zgodnji predstopnjieritrocitov v kostnem mozgu sta eritroblast in normoblast (slika2.3). Za sintezo rdečih krvničk je potrebno dovolj železa vorganizmu, pa tudi nekaterih vitaminov v prehrani (vitamin B 12 ,folijska kislina).Rdeče krvničke so nosilci membranskih molekul(aglutinogenov) značilnih za krvne skupine ABO in Rh.Aglutinogeni ABO so oligosaharidi, aglutinogeni Rh papolipeptidi. Ob transfuziji nekompatibilne krvi pride dozlepljanja (aglutinacije) eritrocitov s protitelesi, ki so v plazmi(aglutinini, razpredelnica 2.1, snov vaje kri).10Razpredelnica 2.1 Krvne skupinegenotip antigeni skupina protitelesaOO --- O anti-A, anti-BOA ali AA A A anti-BOB ali BB B B anti-AAB A in B AB ---Bele krvničkeBele krvničke ali levkociti varujejo telo pred patogenimimikroorganizmi in s tvorbo protiteles nevtralizirajo mnogetelesu tuje in škodljive snovi, tuje celice ter prizadete lastnecelice. Podskupina levkocitov so limfociti, ki so nosilci
specifičnega imunskega odziva. Normalne koncentracije belihkrvničk v krvi so od 4 x 10 9 do 10 x 10 9 l -1 krvi. Glede nazgradbo jedra in vsebnost granul jih delimo napolimorfonuklearne granulocite (eozinofilci, bazofilci,nevtrofilci) in mononuklearne agranulocite (limfociti, monociti,tkivni makrofagi). Celoten sistem tkivnih makrofagov in krvnemonocite združujemo pod imenom retikuloendotelijski sistem(RES). Njihova glavna funkcija je požiranje (fagocitoza) tujihdelcev, mikroorganizmov in propadlih lastnih celic v organizmu.Primeri specializiranega retikuloendotelijskega tkiva so limfnivozli, vranica, kostni mozeg, alveolarni makrofagi pljuč,Kupfferjeve celice jeter ter mikroglija v osrednjem živčevju.Limfocite delimo na celice T, ki so nosilke celičnega imunskegaodziva in prodirajo v prizadeta tkiva in neposredno napadejotuje celice, celice B, ki proizvajajo protitelesa (imunoglobuline)in so nosilke humoralnega imunskega odziva, ter celice ubijalke,ki nespecifično uničujejo tuje in spremenjene lastne celice.Granulociti in monociti nastajajo iz zarodnih celic v kostnemmozgu (slika 2.3). Celice limfoidne zarodne linije potujejo izkostnega mozga v periferna limfna tkiva, kjer nato nastajajozreli limfociti.Krvne ploščiceKrvne ploščice ali trombociti so mešički s citoplazmo, ki seodcepljajo od matičnih celic, megakariocitov, v kostnem mozgu(slika 2.3). Funkcije krvnih ploščic so prenos snovi, pomembnihza strjevanje krvi in prehodno mehansko krpanje poškodovanihžil (glej poglavje Krvavitev). Normalna koncentracija krvnihploščic je od 150 x 10 9 do 300 x 10 9 l -1 krvi.2.2 IMUNSKI ODZIVEna pomembnejših funkcij krvi je imunski odziv. Poznamonespecifično ali endogeno imunost in specifično ali pridobljenoimunost. Procesa sta medsebojno povezana, saj imunske celicenespecifičnega sistema antigene predelujejo in jih predstavljajolimfocitom, imunskim celicam specifičnega sistema, po drugistrani pa specifična protitelesa, ki jih izločajo aktiviranilimfociti, okrepijo nespecifično imunost.Nespecifična imunostNespecifična imunost je obrambni mehanizem proti vsakemutujku, patogenemu organizmu ali nenormalni celici. Sestavnielementi nespecifične imunosti so mehanska in kemičnaobramba pred infekcijo (epitel kože, sluznica, kisli izločkiželodca in vagine), vnetje, aktivacija komplementa ternespecifična aktivnost celic ubijalk. Komplement je sistemplazemskih beljakovin, ki jih aktivirajo kompleksi antigenprotitelo.Aktivacija komplementa je pomemben delnespecifične imunosti. Sestavine komplementa lizirajo celice stujimi antigeni, spodbujajo vnetje, migracijo levkocitov vvnetišče in fagocitozo tujkov.Specifična imunostSpecifična ali pridobljena imunost vključuje številnemehanizme, ki zmanjšajo dovzetnost za okužbo z določenimmikroorganizmom, če smo bili temu že predhodno izpostavljeni.Specifični imunski sistem prepozna in si zapomni določenemolekule – antigene. Človekov imunski sistem med razvojem indiferenciacijo tvori ogromno število limfocitov, ki so občutljivina različne antigene. Antigeni so večinoma velike molekule,npr. beljakovine. Manjše molekule, ki jih imenujemo hapteni, semorajo predstaviti vezani na beljakovino. Ob stiku z antigenomse najbolj aktivirajo limfociti specifični za ta antigen. Aktiviraniklon limfocitov se močno razmoži in tako laže kljubuje infekciji.Specifični imunski sistem deluje prek limfocitov na dva načina,kot humoralna imunost (protitelesa), kjer sodelujejo limfociti B,ter celična imunost, kjer posredujejo limfociti T.O aktivni imunosti govorimo, kadar imunski odziv sprožiaktivacija lastnih limfocitov, o pasivni imunosti pa takrat, ko setelo brani z limfociti ali protitelesi zunanjega izvora (npr.novorojenci s protitelesi matere).Humoralni imunski odzivČloveško telo se odzove z nastajanjem protiteles predvsem nabakterijske okužbe, pa tudi na nekatere virusne okužbe. LimfocitB se aktivira ob stiku receptorjev (imunoglobulinov) na svojipovršini s specifičnimi antigeni, ki mu jih na svoji površiniponudijo makrofagi. Aktivacija pomeni pospešeno podvojevanjein transformacijo limfocitov B v plazmatke, v katerih se sprožitasinteza in izločanje specifičnih protiteles, in spominske celice, kipovečujejo rezervo celic, ki se lahko odzovejo na določenantigen.Glede na hitrost imunskega odgovora, tip protiteles, ki priimunskem odgovoru nastaja, ter intenzivnost imunskegaodgovora ločimo primarni in sekundarni imunski odziv.Primarni imunski odziv se razvije v nekaj tednih, zato le počasiomeji okužbo. Sekundarni imunski odziv ob ponovnem stiku zantigenom temelji na spominskih celicah in se razvije v nekajdneh in je po intenzivnosti vsaj stokrat večji od primarnegaodziva. Velika količina protiteles omeji potencialni patogenidejavnik, preden se sploh pojavijo znamenja okužbe.Razredi protiteles (imunoglobulinov) so IgG, IgM, IgD, IgA inIgE. Imunoglubulini IgM sodelujejo pri primarnem imunskemodzivu. Vključeni so tudi v prepoznavanje aglutinogenovsistema ABO. IgG so v krvi najpogostejši. Sodelujejo prisekundarnem imunskem odzivu. Imunoglobulini IgD sospecifični receptorji na površini celic B. IgA protitelesa najdemotudi v izločkih (slina, mleko), IgE pa posredujejo pri alergijskihreakcijah in parazitskih okužbah. Protitelesa delujejo na trinačine: prek aktivacije komplementa, z aglutinacijo antigena innevtralizacijo antigena.Celični imunski odzivImunski odziv s celicami lahko spodbudijo virusne in glivičneokužbe ter spremenjene lastne celice (npr. rak). Limfociti T seaktivirajo s prepoznavo tujih antigenov na površini celic, kinosijo tudi antigene, ki so ponavadi prisotni na telesu lastnihcelicah (lastnih antigenov). Aktivacija pomeni pospešenopodvojevanje in preobrazbo limfocitov T v citotoksičnelimfocite T (lizirajo celice, ki nosijo antigen), celice pomagalke(pospešujejo delitve limfocitov B in T) ter celice zaviralke(omejujejo aktivnost limfocitov). Celični imunski sistem seaktivira tudi pri presaditvi tujih tkiv in organov, ko se sprožizavrnitvena reakcija.2.3 ZAUSTAVITEV KRVAVITVEČloveški organizem ima mehanizem, ki ob prekinitvi žilenajprej zmanjšuje, nato ustavi izgubo krvi, na koncu pa obnovipoškodovano žilo in obnovi pretok krvi. Temu mehanizmu11
- Page 1: mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65:
9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67:
2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69:
ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71:
organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74:
višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76:
11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78:
cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79:
8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83:
antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85:
12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87:
Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89:
Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91:
od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94:
Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96:
navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97:
azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101:
A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103:
minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105:
Med staranjem se lahko bolj pogosto
Change language