Oba procesa sodelujeta pri obnavljanju celične membrane, saj seobrabljeni deli celične membrane z endocitozo vračajo vnotranjost, kjer se razgradijo. Novi ali rezervni deli membranepa se z eksocitozo vključujejo v membrano.1.2 MEHANIZMI SPOROČANJA MED CELICAMITemeljna načina sporočanja med različnimi deli celice inrazličnimi celicami v organizmu sta električno in kemičnosporočanje.Električni signali in vzdražne celiceNapetost prek membrane (tj. razlika v električnem naboju inkoncentraciji nabitih delcev med znotrajcelično in zunajceličnotekočino) je lastnost vsake celice. Za nekatere (npr. živčne inmišične) celice je značilno, da lahko proizvedejo ali pa“razumejo” električne signale. Te celice imenujemo tudivzdražne, ker so sposobne sprožiti akcijski potencial.membrane (depolarizacija) lahko pri vzdražnih celicah povzročiprehoden pojav, ki ga imenujemo akcijski potencial (slika 1.7).Akcijski potencial se sproži, ko depolarizacija doseže vrednostpražne napetosti ali praga. Pri akcijskem potencialu se tedajprehodno, za zelo kratek čas, močno poveča prevodnostmembrane za Na + , ki steče v celico. Elektronegativnostnotranjega dela membrane se zmanjša, napetostna razlika sespremeni. Notranjost postane bolj pozitivna kot zunanjost.znotraj zunajceličnamembranadifuzija+i[K ][K + ]oselekcijaveliki anionikoncentracijskigradientznotraj zunajdifuzijskipotencialV m----++++napetostnigradient+Mirovni membranski potencialV mirovnem stanju se prek celične membrane vzdražnih celicvzdržuje mirovni membranski potencial. Električne meritve naživčnih celicah so pokazale, da med zunanjo in notranjo stranjocelične membrane obstaja razlika v električni napetosti okoli70 mV. Notranja površina celične membrane je elektronegativnaglede na zunanjo površino celične membrane. Celičnamembrana je torej polarizirana. Lokalno neravnovesje naboja jeomejeno na majhno področje na obeh straneh membrane, saj jecelica kot celota elektronevtralna. Potencialna razlika je lahko vrazličnih vrstah celic različna (npr. v maščobni celici -40 mV, vživčni celici -70 mV, v skeletni mišici -85 mV in v srčni mišici-90 mV.Negativnost mirovnega membranskega potenciala predvsemdoločajo razlike v koncentracijah za K + , Na + ione med znotraj inzunajcelično raztopino, ter mirovne prevodnosti ionov skozicelično membrano (P Na , P K ; enačba 1.1, Goldmanova enačba).EmRzTF++= RT ⎛ PK[ K ]oPNa[Na ]o× ln⎜ ++zF ⎝ P+K[ K ]iPNa[Na ]itlak idealnega plinavalenca ionaabsolutna temperaturaFaradayeva konstanta⎞⎟⎠Enačba 1.1koncentracijskigradientE KnapetostnigradientSlika 1.6 Koncentracijski in napetostni gradient prek celičnemembrane. K + ioni difundirajo vzdolž kemijskega gradienta, tj.Iz celice. Veliki znotrajcelični anioni (beljakovine) K + ne sledijo.Zato se na membrani vzpostavi neravnovesje naboja, razlika vnapetosti (difuzijski potencial). Vzpostavljeni difuzijskipotencial nasprotuje nadaljnjemu izstopanju K + iz celice.Difuzijski potencial narašča, dokler se vpliv koncentracijskegagradienta na difuzijo K + ne izenači z nasprotnim vplivomnapetostnega gradienta. Stanje, ko sta koncentracijski innapetostni gradient uravnotežena, imenujemo ravnotežnipotencial. Ravnotežni potencial za K + (E K ) je opisan zNernstovo enačbo, iz katere je razvidno, da je ravnotežnipotencial predvsem odvisen od razmerja med koncentracijodanega iona v zunajcelični in koncentracijo tega iona vznotrajcelični raztopini (enačba 1.2).EK+RT [ K ]o= × ln+zF [ K ]iobdobje refraktarnostipopolno nepopolnoEnačba 1.2V celici je višja koncentracija K + kot zunaj nje, koncentracijiNa + in Cl - pa sta višji zunaj celice. Membrana je v mirovanjuselektivno najbolj prepustna za K + ione, veliko manj pa za Na +ione, zato je mirovni membranski potencial blizu ravnotežnegapotenciala za K + (slika 1.6). Za vzdrževanje koncentracijskegagradienta za Na + , celice porabljajo energijo (Na + /K + ATPaza,slika 1.4).Depolarizacija in akcijski potencialRaznovrstni dražljaji lahko spremenijo mirovno polarizacijocelične membrane. Napetost prek membrane se lahko poveča(hiperpolarizacija) ali zmanjša (depolarizacija, slika 1.7). Pomanjši motnji v napetosti prek membrane se mirovnimembranski potencial kmalu ponovno vzpostavi(repolarizacija). Zadostno zmanjšanje napetosti prek celične4membranski potencial [mV]50faza depolarizacije0prag-70hipepolarizacija depolarizacijaSlika 1.7 Akcijski potencial.2 4 6čas [ms]faza repolarizacijemirovni membranskipotencialfaza hiperpolarizacije
Energija, ki omogoča proženje akcijskega potenciala, jeshranjena v transmembranskem koncentracijskem gradientuionov, sprosti pa se ob povečanju prepustnosti ionskihkanalčkov za Na + (slika 1.8). Nato pa se membrana hipomarepolarizira ter se prek vmesne hiperpolarizacije vrne na mirovnimembranski potencial (slika 1.7). Akcijski potencial poteka pozakonu “vse ali nič”, zato se bo vedno odvil v celoti. Akcijskipotencial potuje vzdolž membrane. Sprememba napetosti obakcijskem potencialu namreč povzroči depolarizacijo sosednjihdelov membrane, ki dosega prag, zato se akcijski potencialsproži tudi v tem delu membrane. Tako se akcijski potencial širivzdolž živčnega ali mišičnega vlakna. Del membrane, prekkaterega je prešel akcijski potencial, je prehodno neobčutljiv alirefraktaren za nove dražljaje. Membrana je refraktarna zato, kerse ob depolarizaciji odprti Na + kanalčki začasno inaktivirajo. Vvzdražno (začetno) stanje se Na + kanalčki vrnejo šele porepolarizaciji membrane (slika 1.8A). Refraktarnost membraneomogoča enosmerno prevajanje akcijskega potenciala vzdolžživčnega vlakna (slika 1.8B).AbeljakovinakanalčekBNa +repolarizacijazaprt kanalčekvrhakcijskegapotencialaprehodnorefraktarni delmembrane+ + + ++ + + + + +++++zunaj- - - ---- - - --- -++++ ---- znotrajsmer potovanjavzdolž aksonadepolarizacijaceličnamembranaodprt kanalček(aktiviran)Na + Na +zaprt kanalček(inaktiviran)lokalni tokovidepolarizacijenadaljevanjedepolarizacijevzdražni delmembraneSlika 1.8 Odvisnost propustnosti membranskih kanalčkov odmembranskega potenciala.A) Inaktivacija Na + kanalčka. B)Refraktarnost vzdražne membrane.Kemični signaliCelice komunicirajo med sabo tudi z izločanjem posebnih snovi,kakršne so živčni prenašalci ali nevrotransmitorji, hormoni incitokini (glej poglavji Živčevje in Žleze z notranjim izločanjem).Celica sprejme kemični signal po vezavi informacijskih molekulna receptorje na plazmalemi ali receptorje v notranjosti celice(slika 1.9, glej sinapsa slika 10.1). Aktivacija receptorja sprožinadaljnje celične procese. Membranski receptorji so lahkopovezani z ionskimi kanalčki ali pa encimi, ki sprožijo nastanekceličnega prenašalca (npr. ciklični AMP) ali aktivirajo drugeencime. Znotrajcelični receptorji so navadno sklopljeni zmehanizmi, ki uravnavajo izražanje genov in sintezo beljakovin.kemičniprenašalecmembranareceptorprenašalec,topen v lipidihznotrajceličnireceptorSlika 1.9 Kemični signali.1.3 HOMEOSTAZAbeljakovinakanalčekzunajznotrajcelični prenašalec (cAMP)aktivacijaencimovjedroprepisovanjeDNANormalna funkcija celice je odvisna od razmer v njenineposredni okolici, saj spremenljivke kot temperatura, pH,ionska sestava, raven O 2 in CO 2 v zunajceličnem prostoru,vplivajo na biokemijsko aktivnost znotraj celice. To neposrednookolje celice imenujemo notranje okolje. Uravnavanje stalnostinotranjega okolja v organizmu imenujemo homeostaza.Stalnost notranjega okolja se vzdržuje prek številnihmehanizmov, ki ohranjajo organizem v ničelni bilanci gledeprometa snovi in energije. Tedaj je organizem v stacionarnemstanju. Da človek vzdržuje stalno telesno temperaturo, mora bitioddajanje toplote enako njenemu nastajanju v organizmu. Čeoddajanje toplote presega tvorbo, bo organizem v negativnibilanci, kar pomeni, da se bo ohlajal. V nasprotnem primeru, čebo oddajanje toplote pod ravnijo njenega nastajanja, ali pa boorganizem celo prejemal dodatno toploto iz okolice, bo vpozitivni bilanci toplote in se bo segreval (glej poglavje Telesnatemperatura in njeno uravnavanje).Vsak homeostatiran sistem ima vsaj tri poglavitne elemente(slika 1.10):‣ detektor ali receptor, je občutljiv za spremembe količine, kijo sistem nadzira in ob motnji odda ustrezen signal;‣ komparator ali integracijski center, ki sprejme vstopni aliaferentni signal od detektorja in primerja jakost signala spriporočeno vrednostjo ali nastavljeno vrednostjo za tasistem. Če se dejansko stanje razlikuje od priporočenega,integracijski center pošlje eferentni ali izstopni signal protiefektorju, ter s tem narekuje fiziološki odziv;‣ efektor sprejme signal od integracijskega centra in popravivrednost nadzirane količine. Sistem deluje tako, da sorazlike med nastavljeno in izmerjeno vrednostjo čimmanjše.5
- Page 1: mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21: sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59:
16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63:
maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65:
9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67:
2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69:
ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71:
organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74:
višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76:
11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78:
cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79:
8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83:
antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85:
12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87:
Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89:
Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91:
od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94:
Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96:
navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97:
azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101:
A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103:
minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105:
Med staranjem se lahko bolj pogosto