učbenik Temelji fiziologije

sinoatrialnivozeldesni preddvoratrioventrikularnivozel16Hisov snopdesni prekatdesni prevodni krakSlika 3.2 Prevodni sistem srca.konicalevi preddvoratrioventrikularnazaklopkalevi prekatlevi prevodni krakPurkynjeva vlaknaSinoatrialni vozel je tisti skupek specializiranih celic v srcu, ki ssvojim ritmičnim proženjem akcijskih potencialov narekujenormalni srčni ritem, zato mu pravimo tudi ritmovnik (angl.pacemaker). Posebnost specializiranih celic sinoatrialnega vozla(in drugih podobnih skupkov celic) je, da njihov membranskipotencial ne miruje (glej Mirovni membranski potencial).Membranski potencial teh celic ves čas spontano valuje tako, dase v njih ritmično prožijo akcijski potenciali vsakič, kodepolarizacija doseže prag. Vzrok za spontano električnoaktivnost teh celic leži v prevodnih lastnostih njihovemembrane. V srcu obstaja več skupkov celic, ki so sposobnespontanega ritmičnega proženja akcijskih potencialov. Vzdravem srcu določa ritem tista skupina celic, ki ima največjofrekvenco proženja, t.j. sinoatrialni vozel v steni desnegapreddvora, blizu vtoka zgornje votle vene. Urejeno hitro širjenjeakcijskega potenciala po vlaknih prevodnega sistema in skozisrčno mišico povzroči krčenje mišičnih celic preddvorov inprekatov v določenem zaporedju: depolarizacija preddvorovpovzroči njihovo skrčenje, temu pa sledita depolarizacija inskrčenje prekatov.ElektrokardiogramAkcijski potencial se kot val depolarizacije prevaja iz enegapredela srca v drugega. Zaradi tega nastajajo napetostne razlikemed posameznimi predeli v srcu, ki jih lahko zaznamo napovršini telesa s posebno pripravo: elektrokardiografom.Poglavitni deli elektrokardiografa so: (1) snemalne elektrode, kijih namestimo na standardna mesta na površini telesa, (2)pretvornik, ojačevalnik in (3) pisalni mehanizem. Časovni zapisnapetostnih razlik v srcu imenujemo elektrokardiogram (EKG).EKG ima velik pomen za spremljanje normalne električnedejavnosti srca in ugotavljanje nepravilnosti. Značilni zapis(slika 3.3A) pokaže tri različne vrste odklonov. Glede nazaporedje dogodkov v srcu val P v EKG zapisu predstavljadepolarizacijo preddvorov. Sledi mu kompleks zobcev QRS, kinastane med prevajanjem vzdraženja po prekatih. Val T papredstavlja repolarizacijo prekatov, to je fazo obnovitvemirovnega membranskega potenciala v miokardu.Repolarizacija preddvorov poteka sočasno s širjenjemdepolarizacije skozi prekate. Zato je odklon v EKG zapisu, ki bipredstavljal repolarizacijo preddvorov "prekrit" s kompleksomQRS in ga ne vidimo.Oblika zapisa, ki ga dobimo pri snemanju EKG je odvisna odtega, kam postavimo in kako priključimo snemalne elektrode.Zato za snemanje EKG uporabljamo standardne namestitveelektrod (odvode), kar nam omogoči, da vedno opazujemodogodke v srcu na enak način in zapise med seboj primerjamo(slika 3.3A). Iz zapisa EKG lahko ugotavljamo spremembe vdelovanju srca, ki se izražajo v njegovi električni aktivnosti.Med drugim lahko opazujemo frekvenco bitja srca, ritmičnostutripa, ugotovimo pa lahko tudi zadebelitev (hipertrofijo)miokarda, spremembe prevajanja ob propadu dela miokardazaradi srčnega infarkta itd.Mehanična dejavnost srcaMehanizmi krčenja srčne mišice so podobni tistim, ki sopodrobno opisani v poglavju Celica. Tudi tu gre za skrajšanjedolžine sarkomere zaradi aktivnega procesa nastajanja insproščanja prečnih mostičkov med aktinskimi in miozinskimivlakni. Nastanek mostičkov uravnava predvsem znotrajceličnakoncentracija Ca 2+ . Kot pri skeletni mišici se ob prihoduakcijskega potenciala na membrano srčne mišice sprostijo Ca 2+ioni iz sarkoplazemskega retikuluma v citoplazmo, poleg tega paCa 2+ ioni med akcijskim potencialom vstopajo v srčno-mišičnocelico tudi iz zunajceličnega prostora, kjer je koncentracija tegaiona 1000-krat večja. Učinki povečane znotrajceličnekoncentracije Ca 2+ so v srčno-mišični celici enaki kot v skeletnimišici, zato jih tu ne bomo podrobneje opisovali.Srčni ciklusSrčni ciklus je sklenjeno zaporedje električnih in mehanskihdogodkov v srcu. Kot smo že poudarili, je ustrezna električnaaktivnost podlaga za normalno mehanično dejavnost srca. Zato,da srce deluje kot učinkovita črpalka, se mora krčiti časovnousklajeno in s primerno frekvenco. Če vzporedno prikažemosočasne električne in mehanske dogodke v srcu na skupnemdiagramu, lahko sledimo značilnemu zaporedju dogodkov vsrčnem ciklusu (slika 3.3A in B).Kri, ki priteče v preddvore mora naprej v prekate, od tod pa vvelike arterije. Zato, da kri steče iz preddvora v prekat, moratlak v preddvoru preseči vrednost tlaka v prekatu. To se dogajamed srčnim ciklusom vse od odprtja atrioventrikularnih zaklopkdo konca aktivnega iztisa krvi iz depolariziranih preddvorov(slika 3.3B). Ko se nato val depolarizacije po prevodnemsistemu razširi v miokard prekata (zobci QRS v EKG), se skrčitatudi ta dva predelka srca. Kmalu po začetku krčenja prekatovtlak v njih preseže vrednosti tlaka v preddvorih in zaprejo seatrioventrikularne zaklopke. Zaprtje teh zaklopk povzročiturbulenten tok krvi in vibracije, ki jih na površini prsnega košaslišimo kot prvi srčni ton. Ta dogodek, zaprtjeatrioventrikularnih zaklopk oziroma prvi srčni ton, označujezačetek srčne sistole, t.j. tistega dela srčnega ciklusa, medkaterim srce iztiska kri v arterije. Pozorno opazovanje diagramav sliki nam pove, da je med zaprtjem atrioventrikularne inodprtjem aortne ali pulmonalne zaklopke kratko obdobje, vkaterem se depolarizirani miokard prekata prične krčiti in vprekatu, ki je z zaprtima zaklopkama ločen tako od preddvorakot od aorte, strmo narašča tlak. Ta začetni del sistole, ko sezaradi krčenja prekata v njem vrednost tlaka strmo dviga,obenem pa še ni dosegel vrednosti tlaka v aorti in se iztis krvidejansko še ni pričel, imenujemo izovolumetrična kontrakcija.Izraz pomeni skrčenje prekata, med katerim se njegov volumenne spremeni.V nekem trenutku med krčenjem tlak v prekatu preseže vrednosttlaka v veliki arteriji, ki iz njega izhaja, in od tedaj teče kri medkrčenjem prekata v žilo. Ko se začne relaksacija (t.j. sprostitevnapetosti) prekatov, tlak v prekatu pade pod vrednost tlaka vaorti (ali pa v pljučnem deblu) in se zato zaprejo tudi zaklopkena velikih arterijah: aorti in pljučnem deblu. Tudi ta dogodekizzove vibracije, ki jih slišimo kot drugi srčni ton.Z drugim srčnim tonom označujemo konec sistole in pričetekdiastole. Na začetku diastole se prekat po iztisu postopno