učbenik Temelji fiziologije

Ekstrinzična kontrola minutnega volumna srca (MVS)Uravnavanje delovanja srca je pomembna naloga vegetativnegaživčevja in dela endokrinega sistema. Oba dela vegetativnegaživčevja, simpatikus in parasimpatikus (glej poglavje Živčevje),vplivata na delovanje srca. Živčno uravnavanje srčne funkcije jerefleksno, pod vplivom impulzov iz kardiovaskularnih in drugihreceptorjev, in normalno ni pod nadzorom zavesti. Aktivnostsimpatičnega živčevja, katerega mediator je noradrenalin, se nasrcu kaže v povečani moči krčenja (pozitivni inotropni učinek,slika 3.5) in povečani frekvenci srčnih utripov (pozitivnikronotropni učinek). Pozitivni inotropni učinek simpatikusapoveča minutni volumen srca pri vseh diastolnih volumnih (glejsliko 3.5). Krivulja minutnega volumna srca v odvisnosti odtlaka v desnem preddvoru se premakne navzgor in v levo.Simpatično nitje, ki oživčuje srce, izstopa iz zgornjih prsnihsegmentov hrbtnega mozga.Aktivnost parasimpatičnega živčevja, katerega mediator jeacetilholin, se na srcu pozna v učinkih, ki so nasprotni učinkomsimpatičnega živčevja. Parasimpatično nitje pride do srca zdesetim možganskim živcem, klatežem, vagusom. Učinekparasimpatičnega živčevja na srce je predvsem počasnejšeutripanje srca (negativni kronotropni učinek). Krivuljaminutnega volumna srca v odvisnosti od tlaka v desnempreddvoru se pod vplivom parasimpatičnega živčevja premaknev desno in navzdol. To pomeni, da se zmanjša minutni volumensrca pri vseh diastoličnih volumnih.2015simpatikusnjih različno velik upor, kar povzroči tudi različen padec tlaka(slika 3.6). Največji upor toku krvi je v arteriolah sistemskegakrvnega obtoka, zato je ta odsek žilja tudi mesto največjegapadca tlaka. V velikih arterijah pa je tlak zelo podoben tistemu vaorti tako po svojih absolutnih vrednostih kot po nihanju medsistolično in diastolično vrednostjo. Nihanje tlaka v arterijah jeotipljivo: kot periferni pulz ga lahko zatipamo nad arterijami inz njegovo pomočjo izmerimo frekvenco srčnih utripov.Normalen razpon vrednosti sistoličnega tlaka je med 90 in 140mm Hg in diastoličnega med 60 in 90 mm Hg.Tlak krvi v žili (arteriji ali veni) lahko izmerimo invazivno, takoda uvedemo v žilo kanilo, ki je povezana z merilcem tlaka. Takomeritev redko uporabljamo. Za vsakdanjo rabo so za merjenjearterijskega tlaka primernejše neinvazivne meritve, npr. ssfigmomanometrom po Riva Rociju, kjer ni potrebno prebostižile (glej opis in sliko meritve v besedilu navodil za vajo Srce inkrvni obtok v delovnem zvezku).Arterijski tlak, periferni upor, pretokZa to, da teče tekočina po cevi, je potrebno napraviti razlikotlakov med obema koncema cevi. Potrebna razlika tlakov medobema koncema cevi, po kateri teče tekočina, bo pri stalnempretoku večja, če bo upornost cevi večja (manjši premer cevi).Prav tako bo pri stalni upornosti cevi razlika tlakov večja, če bopretok skozi cev večji. Velikost razlike tlakov med obemakoncema cevi je matematični produkt pretoka skozi cev in uporacevi:ΔP = Q x R (enačba 3.3)simboli so enaki kot v enačbi 3.1Minutni volumen in-1venski priliv (l min )105venski prilivnormalno0-4 -2 0 2 4 6 8 10 12 14Tlak (mm Hg):srednji arterijski tlakTlak v desnem preddvoru (mm Hg)Slika 3.6 Učinek simpatikusa na krivuljo MVS. Vidimo, dasimpatična stimulacija povzroči premik krivulje tako, da je MVSpri enakem tlaku polnjenja (tlak v desnem preddvoru) večji kotpri nespodbujenem srcu.AortaVelike arterijeMale arterijeArterioleKapilareVenule in veneNajpomembnejša hormona, ki se sprostita iz sredice nadledvičnežleze in imata velik vpliv na srčno funkcijo, sta adrenalin innoradrenalin. Na srčno funkcijo imata enak učinek kot ga imasimpatično živčevje.3.2 SISTEMSKI KRVNI OBTOK - ARTERIJSKI TLAKSrce s svojo črpalno dejavnostjo ustvarja razliko pritiskov medaorto in desnim preddvorom. Posledica nastale tlačne razlike jetok krvi iz aorte, skozi arterije, arteriole, kapilare, venule in venev desni preddvor. Kot smo že ugotovili, tlak v aorti ni stalen, pačpa niha med največjo vrednostjo v sistoli in najmanjšo v diastoli.Zaradi različne zgradbe posameznih odsekov krvnih obtočil je vSlika 3.7 Krvni tlak v sistemskem krvnem obtoku. Medtem ko sesrednji arterijski tlak (prekinjena črta) le malo spremeni vse dodrobnih arterij, v arteriolah močno pade, ker je skupni upor vtem odseku obtočil največji. Kljub temu, da je premer kapilaremanjši kot premer arteriole, je skupni presek vseh kapilar velikovečji, zaradi česar je skupni upor manjši kot v arteriolah. Venezelo malo prispevajo k skupnemu perifernemu uporu v obtočilih.Če zgoraj navedena dejstva prenesemo na sistemski krvni obtok,je ΔP razlika tlakov med aorto (120/80 mm Hg) in desnimpreddvorom (0 mm Hg), Q pa je celotni pretok skozi krvniobtok, količina krvi, ki jo v minuti srce iztisne v krvni obtok(MVS), in Rp je periferni upor. Velikost tlačne razlike je zatopraktično enaka vrednosti tlaka v aorti. V normalnih razmerah19