učbenik Temelji fiziologije

progah do talamusa v možganih. Drugače je z aferentnimivlakni iz proprioceptorjev, ki neprekinjeno (brez sinaps) in brezkrižanja potekajo navzgor v sistemu zadajšnjih stebrovhrbtenjače (slika 10.7). Ta vlakna prehajajo na nasprotno stranšele v podaljšani hrbtenjači. Skupno gre torej informacija o vsehsomatosenzornih dražljajih na desni strani telesa na koncu skozilevi talamus in proti možganski skorji leve poloble. Zaradiznačilnega križnega poteka vlaken pride pri okvarah v enipolovici možganov ali hrbtenjači do motenj zaznav v nasprotnipolovici telesa, ustrezno vrsti zaznave in mestu okvare.Zavestna zaznava teh dražljajev je funkcija somatosenzoričnegapredela možganske skorje, ki se nahaja v temenskem(parietalnem) režnju. Pri tem je pomembno, da posameznimpredelom telesa ustrezajo določeni predeli v somatosenzoričniskorji, kar imenujemo somatotopična reprezentacija. Značilnoje, da velikost področja somatosenzorične skorje, ki ustrezadoločenemu predelu telesa, določa predvsem gostota oživčenjatega predela, npr. področje skorje, ki "pripada" konicam prstovali jeziku, je veliko večje od področja za nogo ali hrbet. Zato jeshema človekovega telesa, ki jo lahko narišemo posomatosenzorični "pripadnosti" skorje videti kot zelo popačenakarikatura (t.i. somatosenzorični homunkulus).somatosenzorična skorjatalamusVohKemoreceptorji za voh so specializirane celice, ki se nahajajo vmajhnem predelu specializirane sluznice v zadajšnjem zgornjemdelu nosne votline. Med kemoreceptorji so celice, ki izločajosluz: aromatične molekule lahko zavohamo šele, ko se raztopijov sluzi, ki pokriva receptorje.Aferentna vlakna iz receptorjev (nasprotno od drugih posebnihčutil so pri vohalnih kemoreceptorjih aferentna vlakna podaljškireceptorjev samih) potekajo do vohalnega (olfaktornega)bulbusa, kjer delajo sinapse s sekundarnimi nevroni. Od tu grevohalna pot neprekinjeno (tudi to je izjema med posebnimičutili) vse do vohalnih predelov možganske skorje (vsenčničnem (temporalnem) režnju), ki so del limbičnegasistema, predela, ki je funkcijsko povezan s čustvovanjem. Tapredel je tesno povezan tudi s hipotalamusom in vegetativnimživčevjem. Zato ni nenavadno, da vonji pogosto izzovejo močneživčne in endokrine odzive ter čustva.Aokušalnečutnicepodaljšanahrbtenjačaspinotalamičnaprogazadajšnji stebriganglijreceptorBgrenkoaferentna okušalna vlaknaaferentna vlaknahrbtenjačakislokisloSlika 10.7 Shematski prikaz somatosenzoričnega aparata.Sistem zadajšnjih stebričkov posreduje zaznavo dotika,vibracije, pritiska, spinotalamična proga (prikazan je lelateralni del) pa zaznavo bolečine in temperature.slanosladkoslanoOkusZaznava okusa se prične v kemoreceptorjih okušalnih brbončicna jeziku (slika 10.8). Po navadi govorimo o štirih temeljnihokusih: sladko, kislo, slano in grenko, ki jih zaznavamo narazličnih predelih na jeziku. Verjetno pa je zaznava določenegaokusa predvsem posledica vzorca aktivacije receptorjev in nekemične specifičnosti receptorskih celic za posameznearomatične molekule.Aferentna vlakna iz okušalnih brbončic segajo v možganskodeblo, okušalna pot pa nato skozi talamus sega v istostranskepredele možganske skorje temenskega režnja. Pomembne sotudi povezave okušalne poti s predeli v hipotalamusu, kiuravnavajo hranjenje.Slika 10.8 Zaznava okusa v okušalnih brbončicah na jeziku. A)Čutnice (kemoreceptorji) v okušalnih brbončicah. B) Področjazaznave posameznih okusov.Sluh in ravnotežjeTi dve kategoriji zaznav sta odvisni od posebnih receptorjev vnotranjem ušesu. Receptorji za zaznavo zvoka in ravnotežja sorazlične in ločene strukture, nekaj značilnosti pa je skupnih:receptorske celice (dlačnice) imajo dlačicam podobne izrastke,ki so občutljivi za premike - so specializirani mehanoreceptorji.Notranje uho je votlina v senčnični kosti, ki ima dva dela: polža(lat. cochlea), kjer so slušni receptorji zbrani v Cortijevem65