učbenik Temelji fiziologije

K retrakcijski sili pljuč prispevajo elastična in kolagenskavlakna v pljučnem tkivu ter površinska napetost tekočine valveolih (slika 4.3A). Površinska napetost tekočine, ki prekrivaalveole, teži k zmanjšanju alveolov in se zato upira raztezanjupljuč. Specializirane epitelijske celice v alveolarni steni, znanekot alveolarne celice tipa II, izločajo snov (surfaktant), kipomembno zmanjša površinsko napetost alveolarne tekočine inpoveča popustljivost pljuč. V pljučih nedonošenčkov jenastajanje surfaktanta pogosto zmanjšano. Povečan napor, ki jev teh razmerah potreben za širjenje pljuč, vodi v težave zdihanjem, kar poznamo kot respiratorno stisko nedonošenčkov.Transpulmonalni tlakPrsni koš in trebušna prepona (diafragma) vlečeta parietalnoplevro navzven - to je v nasprotno smer kot retrakcijska silapljuč vleče visceralno plevro (slika 4.3A). Zato je ob koncuizdiha, ko pljuča mirujejo, tlak v intraplevralnem prostorunegativen. Tedaj je tlak v alveolih (P av ), ki je zaradi zveze zatmosfero prek dihalnih poti približno enak atmosferskemu tlaku(P atm ), večji kot tlak v intraplevralnem prostoru (P pl ). Razlikatlakov med alveoli in intraplevralnim prostorom predstavljatranspulmonalni tlak (P tp ), ki ohranja pljuča razpeta (slika 4.3B).Aelastičnotkivovotlino (temu stanju pravimo pnevmotoraks), intraplevralni tlaknarašča proti vrednosti nič in lahko postane celo pozitiven,transpulmonalnega tlaka ni več, zato tedaj pljuča kolabirajo.Dihalne mišiceVdih (inspirij) je aktiven proces, med katerim se volumenprsnega koša in pljuč zaradi krčenja inspiratornih mišic poveča.Najpomembnejša inspiratorna mišica je trebušna prepona. Medkrčenjem se njena kupola pomika proti trebušni votlini, zato sepovečuje vertikalna os prsne votline. Hkrati se rebrni lokpomika navzgor in vstran, kar poveča tudi prečni presek prsnegakoša. Zunanje medrebrne mišice, ki potekajo med sosednjimirebri v smeri od zgoraj zadaj proti navspred in navzdol, obkrčenju dvigujejo rebra v smeri navspred in navzgor. Ob naporupripomorejo k vdihu tudi pomožne inspiratorne mišice, medkatere štejemo skalene, ki dvigujejo prvi dve rebri insternokleidomastoideusa, ki dvigujeta prsnico.Izdih (ekspirij) je med mirnim dihanjem pasiven. Potem ko seinspiratorne mišice sprostijo, se pljuča in prsni koš vrneta vravnotežni (mirovni) položaj zaradi svoje elastičnosti. Mednaporom pa izdih postane aktiven. Najpomembnejšeekspiratorne mišice so mišice trebušne stene, ki med krčenjempovečujejo tlak v trebušni votlini in potiskajo trebušno prepononavzgor. Aktivnemu izdihu pripomore tudi krčenje notranjihmedrebernih mišic, ki vlečejo rebra navzdol in navznoter tertako zmanjšujejo volumen prsnega koša.PRSNIKOŠpovršinskanapetostALVEOLalveolarnatekočinaMedrebrne mišice oživčujejo interkostalni živci, ki izhajajo iztorakalnega dela hrbtenjače. Trebušno prepono oživčuje freničniživec (lat. nervus phrenicus), ki izhaja iz vratnih segmentovhrbtenjače (C 3 , C 4 , C 5 ).Pljučni volumni in kapaciteteStatični pljučni volumniBintraplevralnitlaknestisljivaintraplevralnatekočinaatmosferaalveolarnitlakSpremembe volumna pljuč med dihanjem lahko merimo sspirometrom ali zapišemo s spirografom (slika 4.4).Funkcionalno pomembne temeljne spremembe volumna pljučimenujemo statične pljučne volumne:‣ dihalni volumen (DV) je sprememba volumna pljuč mednormalnim dihanjem. Navadno znaša 400-500 ml;‣ inspiratorni rezervni volumen (IRV) je maksimalnivolumen zraka, ki ga lahko še vdihnemo po normalnemvdihu. Navadno je za 30% manjši pri ženskah kot primoških;‣ ekspiratorni rezervni volumen (ERV) je maksimalnivolumen zraka, ki ga lahko izdihnemo po normalnemizdihu. Pri ženskah je v povprečju manjši kot pri moških;‣ rezidualni volumen (RV) je volumen zraka, ki ostane vpljučih tudi po maksimalnemu izdihu. Tega volumna sspirometrom ne moremo neposredno izmeriti. Znaša 1 - 2litra in s starostjo narašča.transpulmonalni tlak (p ) = alveolarni tlak (p ) - plevralni tlak (p )tp av plSlika 4.3 A) Sile, ki delujejo v prsnem košu. Med mirnimdihanjem delujeta v prsnem košu dve nasprotno usmerjeni sili:elastična sila stene prsnega koša, ki deluje navzven, inretrakcijska sila pljuč, ki deluje navznoter. Zato je intraplevralnitlak negativen. B) Tlaki, ki delujejo na pljuča. Pljuča razpenjatranspulmonalni tlak.Sila zaradi transpulmonalnega tlaka je enaka in nasprotnousmerjena retrakcijski sili pljuč. Pri vdoru zraka v intraplevralnoPljučne kapacitetePljučne kapacitete so funkcionalno pomembne vsoteposameznih statičnih pljučnih volumnov (slika 4.4):‣ totalna pljučna kapaciteta (TPK) je vsota vseh pljučnihvolumnov, vključno z rezidualnim volumnom;‣ vitalna kapaciteta (VK) je volumen zraka, ki ga lahkoizdihnemo po maksimalnem vdihu (ne vsebuje torejrezidualnega volumna). Odvisna je od telesne konstitucije,spola, starosti in telesne kondicije. Na meritev vitalne26