učbenik Temelji fiziologije

3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvožilnem sistemu dve pomembni funkciji: soprevodne žile, ki vračajo kri iz sistemskega obtoka nazaj v srce,in kapacitativne žile, ki delujejo kot rezervoar krvi. V normalnihrazmerah se v venah zadržuje večji del celotnega volumna krvi(60 - 65 %), v arterijah pa le manjši (15%). V primeru, ko je topotrebno, npr. med krvavitvijo, se lahko kri v nekaj trenutkih izvenskega sistema prerazporedi v arterijski sistem. Lastnost veneje podajnost (komplianca), ki matematično pomeni spremembovolumna na enoto spremembe tlaka (ΔV/ΔP). Prav zaradi velikepodajnosti so vene kapacitativne žile. Spremembe kapacitivnostiven močno vplivajo na venski priliv v srce (glej podpoglavjeDiastolična raztegnitev srca in venski priliv).relaksirajo (vazomocija). Kapilarna stena je membrana, skozikatero poteka izmenjava tekočine in snovi med krvjo inzunajcelično tekočino (slika 3.7). Zgrajena je iz ene plastiendotelijskih celic in bazalne membrane. Med endotelijskimicelicami so potencialni prostori. V različnih tkivih so tipotencialni prostori, ki določajo stopnjo prepustnosti kapilarnestene, bolj ali manj izraziti. Glede na to ločimo različne tipekapilar:‣ manj prepustne, zvezne ( v mišicah, osrednjem živčevju),‣ prepustne, fenestrirane (v resicah v tankem črevesu,ledvičnih glomerulih, žlezah) in‣ zelo prepustne, sinusoidne (v kostnem mozgu, jetrih,vranici).Pomemben učinek na podajnost ven in s tem volumen krvi, ki sezadržuje v venah, ima simpatična inervacija teh žil. Vzdraženjesimpatikusa povzroči povečanje tonusa venske stene (zaradikrčenja gladkomišičnih celic), s tem pa tudi zmanjšanjepodajnosti. Kapacitativnost ven se zmanjša in kri se iztisne izven proti srcu, kar poveča venski priliv.Centralni venski tlak (CVT) je pritisk znotraj votlih ven vprsnem košu in je pri ležečem človeku enak tlaku v desnempreddvoru. Že prej je bilo omenjeno, da se spremembe tlaka vdesnem preddvoru prenašajo na votle vene in od tod na vratnevene. Ker med votlimi venami in desnim preddvorom ni nobenemehanske ovire, se tlačne spremembe praktično neoviranoprenašajo v obeh smereh. Desni preddvor je tako funkcionalnosestavni del venskega sistema. Vrednost osrednjega venskegatlaka je odvisna od ravnotežja med venskim prilivom v desnipreddvor in črpalno sposobnostjo desnega prekata, ki potiska kriv pljučni obtok. Porast oziroma zmanjšanje volumna krvivzporedno povzroči porast oziroma zmanjšanje CVT. Slabšačrpalna sposobnost desnega prekata pa povzroči porast CVT.Periferni venski tlak je tlak v venah, ki drenirajo kri iz telesnihorganov in tkiv. Glavni dejavniki, ki vplivajo na periferni venskitlak, so:‣ položaj telesa: težnost (gravitacija) ima velik vpliv na tlakv perifernih venah, zaradi učinka hidrostatskega tlaka. Takonpr. tlak v venah nog naraste od 10 mm Hg, v ležečempoložaju na okoli 100 mm Hg v stoječem položaju.Nasprotno pa se zgodi v venah nad srcem, kjer se tlak obspremembi lege telesa v stoječi položaj zmanjša, tako davene nad srcem kolabirajo, v venskih sinusih znotraj dure vlobanji pa je tlak negativen;‣ centralni venski tlak (glej zgoraj);‣ venski upor; kot je razvidno iz slike 3.6 je upor v venah lemajhen delež skupnega perifernega upora;‣ zaklopke prekinjajo stolpec krvi v venah in zmanjšujejotlak v venah pod srcem, obenem pa tudi preprečujejoretrogradni tok krvi;‣ spremembe tlaka zaradi dihanja in mišičnih kontrakcij.Slika 3.8 Starlingov zakon kapilar. Razlaga je v besedilu.Izmenjava snovi prek sten kapilarIzmenjava snovi med intersticijem in krvjo je možna z difuzijo,ali pa kot prenos tekočin z mešički, (transcitozo) ter s filtracijoin reabsorpcijo.DifuzijaSmer in hitrost difuzijskega transporta sta odvisni od velikostikoncentracijskega gradienta in kapilarne prepustnosti zadoločeno snov. Glukoza in O 2 , ki sta bolj koncentrirana v krvikot pa v intersticiju, difundirata v intersticij, medtem ko CO 2 , kise nabira okoli celic kot produkt presnove, difundira v kri.Lipidotopne molekule lahko hitro difundirajo skozi kapilarnosteno. Polarne molekule, kot so ioni in glukoza, prehajajo skozikapilarno steno težje in sicer skozi pore. Velike polarnemolekule kot so plazemske beljakovine, pa v večini tkiv nemorejo difundirati skozi kapilarno steno.TranscitozaPrivzem tekočine v celice z mešički predstavlja le majhen delizmenjave snovi med krvjo in intersticijem.3.5 MIKROCIRKULACIJAPoglavitna naloga krvnega obtoka je izmenjava tekočine inhranilnih snovi med krvjo in intersticijsko tekočino. Izmenjavase odvija prek kapilarne membrane v tkivih.Organizacija mikrocirkulacijeArteriole se delijo na manjše metarteriole, od katerih vsakaoskrbuje več kapilar. Vstopni del v kapilare obdajajoprekapilarni sfinktri, ki se nenehno spontano krčijo inFiltracija in reabsorpcija skozi steno tkivnih kapilarSile, od katerih je odvisna izmenjava tekočine med kapilarami inintersticijem prek filtracije in reabsorpcije, imenujemoStarlingove sile. Hitrost in obseg kapilarne filtracije inreabsorpcije je odvisen od seštevka različno usmerjenih sil:hidrostatskega tlaka v kapilari, hidrostatskega tlaka v intersticijuter koloidnoosmotskega (onkotskega) tlaka v kapilari in vintersticiju (slika 3.7 in enačba 3.6). Prehajanje tekočine pa jeodvisno tudi od prepustnosti kapilarne stene, ki jo izražakoeficient k.22