učbenik Temelji fiziologije

Parasimpatična inervacija žilnih sten je zelo skromna, zato jevpliv parasimpatičnega živčevja na periferni upor majhen.Baroreceptorski refleks je pomemben za uravnavanjearterijskega tlaka iz trenutka v trenutek, npr. pri spreminjanjupoložaja telesa, med telesnim naporom. Na počasne, dolgotrajnespremembe arterijskega tlaka se baroreceptorji prilagodijo, takoda pri nekom, ki ima dolgotrajno zvišan arterijski tlak, njihovaaktivnost ni stalno zvečana. Odstranitev baroreceptorjev (aliprekinitev refleksnih povezav, npr. pri človeku, ki mu presadijosrce) nima učinkov na srednjo vrednost arterijskega tlaka,čeprav njegove vrednosti ves čas bolj nihajo kot pri človeku znormalnim baroreceptorskim refleksom.Srednje in dolgoročno uravnavanje arterijskega tlakaPoglavitni mehanizem je aktivacija sistema renin-angiotenzinaldosteron(SRAA). V ledvicah (glej poglavje Ledvice) je t.i.jukstaglomerularni aparat (JGA), ki je občutljiv na spremembe:(1) tlaka v aferentni arterioli (ta se spreminja glede na sistemskiarterijski krvni tlak), in (2) sestave urina v distalnem tubulusu. Vodziv na padec tlaka v aferentni arterioli se iz JGA v kri sprostirenin, proteolitični encim. Renin v krvi iz beljakovineangiotenzinogena odcepi 10 aminokislin dolg peptid in tvoriangiotenzin I. V pljučih se nahaja encim konvertazaangiotenzina, ki iz angiotenzina I odcepi še 2 aminokislini, takoda nastane angiotenzin II.Angiotenzin II ima številne učinke:‣ z neposrednim delovanjem na gladkomišične celice v steniarteriol povzroča skrčenje arteriol, s tem pa povečanjeperifernega upora in ob nespremenjenem minutnemvolumnu tudi arterijskega tlaka;‣ v osrednjem živčevju angiotenzin II (1) z učinkom navazomotorični center povzroči še posredno dodatnoskrčenje arteriol (2) prek hipotalamusa spodbuja vnostekočin (žeja);‣ v ledvicah zaradi neposredne arteriolokonstrikcije zmanjšapretok in s tem glomerulno filtracijo;‣ stimulira izločanje aldosterona iz skorje nadledvične žleze.Aldosteron poveča resobcijo Na + in vode v distalnihtubulih, kar poveča volumen krvi in venski priliv v srce.Končni skupni učinek aktivacije SRAA je povečanjearterijskega krvnega tlaka prek arteriolokonstrikcije,zadrževanja vode in soli v telesu ter spodbude za povečan vnosvode v telo, kar privede do povečanja volumna krvi, povečanjavenskega priliva in povečanja minutnega voluman srca.3.3 URAVNAVANJE PRETOKA SKOZI ORGANEV krvni obtok so posamezni organi (razen pljuč) povezanivzporedno (glej sliko 3.1). Tak način povezave organovomogoča ločeno uravnavanje pretoka krvi skozi vsak organ.Pretok krvi skozi organe mora biti tak, da zadostuje metabolnimpotrebam organa.Pretok skozi organe je odvisen od zunanjih dejavnikov inlokalnih dejavnikov v organu.Zunanji dejavniki, ki vplivajo na pretok skozi organe so:‣ živčni (simpatično, parasimpatično nitje),‣ hormonski (vazopresin, angiotenzin II, adrenalin).Lokalni dejavniki, ki pogojujejo žilni upor v organu so:‣ spremembe pO 2 (znižanje povzroči vazodilatacijo),‣ vazodilatatorni metaboliti (CO 2 , H + , K + , adenozin, mlečnakislina,‣ ostale snovi, ki vplivajo na tonus žil (vazoaktivne snovi,npr. vnetni mediatorji, NO, serotonin, bradikinin,endotelini).Skeletne mišicePretok skozi skeletne mišice je uravnavan predvsem z lokalnimipresnovnimi dejavniki in simpatičnim živčevjem. V mirovanju,ko predstavlja pretok skozi mišice 15 % MVS, v uravnavanjupretoka skozi mišice prevladuje živčevje. Med obremenitvijopretok skozi mišice predstavlja 70 % MVS. Tako velikopovečanje pretoka je posledica dilatacije žilja, zaradi vplivapresnovnih dejavnikov.KožaKoža sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, kar jiomogoča organizacija lokalnega krvnega obtoka. Večinauporovnih žil v koži je pod kontrolo simpatičnega živčevja inlokalnih vazodilatatornih snovi. Arteriovenske anastomoze(povezave brez vmesnega kapilarnega žilja), ki jih najdemo vstopalih, dlaneh in obrazu, pa so izključno pod kontroloživčevja. V primeru, ko so anastomoze zaprte, je oddajanjetoplote skozi kožo manjše kot pa v primeru, ko so anastomozeodprte (glej poglavje Telesna temperatura in njeno uravnavanje).Žile v koži se na spremembo temperature v okolju odzovejo tudirefleksno tako, da se skrčijo, ko je mrzlo in razširijo, ko je toplo.SrceNa pretok skozi koronarno žilje, ki predstavlja 4-5% MVSvplivajo: fizikalni, živčni in presnovni dejavniki. Poleg razliketlakov med aorto in desnim atrijem, ki poganja kri po koronarnihžilah, so pomembni tudi drugi dejavniki: koronarni žilni upor,viskoznost krvi in pritisk srčne mišice na koronarno žilje, ki semed srčnim ciklusom spreminja.Živčni vplivi na koronarni pretok so manj pomembni kotpresnovna regulacija pretoka. Pretok skozi zdravo koronarnožilje natančno spremlja presnovno aktivnost srca. V primeru, koje simpatično živčevje vzdraženo, se koronarno žilje zoži, apresnovni učinki, ki so posledica hkratno povečane črpalneaktivnosti srca (simpatikus spodbudi zvišanje frekvence in močikontrakcije), kmalu prevladajo nad živčnimi vplivi.MožganiPretok skozi možgane v mirovanju predstavlja 15 % MVS.Možgani so od vseh tkiv v telesu najbolj občutljivi nazmanjšanje krvnega pretoka, saj ishemija, ki traja le nekaj minutpovzroči nepovratne poškodbe tkiva. V regulaciji pretoka skozimožgane sodelujejo predvsem presnovni dejavniki. Med njimi jenajpomembnejši CO 2 , pomebna pa sta tudi K + in adenozin.Povečana možganska aktivnost v določenih predelih možganov(kadar beremo, govorimo, se premikamo itd.) povzroči tudipovečanje pretoka krvi skozi aktivna področja (presnovnidejavniki).Pljuča(Glej poglavje Dihanje)21