oploditve jajčeca. Tudi za menstrualni ciklus velja, da jeizločanje hormonov uravnavano po načelu negativne povratnezanke. Zanimivo pa je, da nastop ovulacije povzroči ravno zelovelika koncentracija estrogena, ki sproži nenaden porastizločanja LH. To je eden redkih primerov v fiziologiji, kjernormalni regulacijski mehanizmi prehodno delujejo po načelupozitivne povratne zanke.Ženski spolni hormoni se v mnogih funkcijah medsebojnodopolnjujejo. Poglavitne naloge estrogenov so:‣ spodbujanje razvoja ženskih sekundarnih spolnihznačilnosti‣ vpliv na sluznico maternice, da vzdržuje nosečnost pooploditvi‣ spodbujanje razvoja dojk med nosečnostjoPoglavitne naloge progesterona:‣ ustvarjanje razmer v maternici, ki ohranjajo nosečnost‣ spodbujanje razvoja dojk v puberteti in med nosečnostjoFSHcelicegranulozeestrogeniGnRHcelicetekeandrogenFOLIKULARNA FAZALHovulacijahipotalamussprednjahipofizarumenotelesceovarijprogesteronin estrogeniLUTEALNA FAZASlika 16.2 Uravnavanje ovarijskega ciklusa, ki ga delimo vfolikularno in lutealno fazo. Polne črte in znak + pomenijostimulacijo, prekinjene črte in znak – pa inhibicijo. V jajčnikuvsebuje folikel dve vrsti celic: celice granuloze in teke.gonadotropnihormoniFSHLHplazemskakoncentracijačas (dnevi)0 14 28ovulacijaovarialniprogesteronhormoniestrogenplazemskakoncentracijaendometrijski ciklusendometrijčas (dnevi)0 14 28Slika 16.3 Značilnosti faz menstrualnega ciklusa. Prikazane so ciklične spremembe v plazemski koncentraciji gonadotropnihhormonov (zgoraj) in hormonov jajčnika (na sredini) ter (shematsko) sočasne spremembe v višini in izgledu endometrija maternice.MenopavzaS staranjem so menstruacije čedalje manj redne in pogoste inkončno povsem prenehajo okoli 50. leta. Temu pravimomenopavza, obdobje, za katero je značilen konec reproduktivnesposobnosti, zaradi prenehanja nastajanja novih foliklov. Sintezain izločanje estrogena se močno zmanjšata, zaradi česarpostopno usihajo tista tkiva, ki so izrazito odvisna od teh90hormonov, npr. dojke, spolovilo in koža. Prizadeto je tudiokostje (lahko se razvije osteoporoza).NosečnostPričetek nosečnosti je trenutek oploditve jajčeca, (normalen)konec pa ob koncu poroda. Normalno traja okoli 38 tednov, todatežave glede določitve trenutka oploditve so vzrok, da računi
navadno slonijo na datumu začetka zadnje menstruacije.Štejemo, da traja približno 40 tednov.Oploditev se po navadi zgodi v zunanji tretjini jajcevoda,predvsem zaradi velike razlike v hitrosti potovanja jajčeca insemenčic. Od nekaj sto milijonov semenčic jih le nekaj tisočpride do jajčeca, kemične spremembe v njegovi ovojnici, ki sedogodijo po uspešnem stiku prve semenčice s plazmalemojajčeca pa onemogočijo vstop drugim semenčicam. Po oploditvise dokonča druga meiotska delitev jajčeca (glej <strong>učbenik</strong>biologije za srednje šole), genetski material (kromosomi) obehhaploidnih (vsebujočih le po en kromosom od vsakega para)gamet pa se zlije v diploidno zigoto.Zigota se prične deliti in oblikuje se majhna kroglica iz celic, kipo 3 - 4 dneh iz jajcevodov pride do maternične votline. Vnadaljnjih 3 - 4 dneh se iz nje razvije t.i. blastocista, ki imazunanji ovoj iz trofoblastnih celic (iz njih se bo razvil zarodkovdel posteljice), votlino in notranji skupek celic, iz katerega se borazvil sam zarodek. Sprva se blastocista prehranjuje s hranili iztekočine v maternični votlini, kamor se iz sluznice, bogate zglikogenom, sproščajo hranila. Kmalu pa je to premalo zanadaljni razvoj. Zato se vgnezdi (implantira) v sluznicomaternice in se prehranjuje s hranili, sproščenimi medrazgradnjo okolnega tkiva. Po nekaj tednih je tudi to premalo inrazvije se posteljica (placenta), ki skrbi za prehrano zarodka (inštevilne druge funkcije) vse do poroda.Naloge posteljice so:‣ izmenjava hranil in plinov‣ odstranjevanje odpadnih produktov zarodkove presnove‣ delna zaščita pred nevarnimi snovmi (npr. mikrobi), kikrožijo v materinem obtoku‣ pomembna endokrina vloga (izločanje estrogenov,progesterona, itd.)Zato da se nosečnost lahko ohrani, so potrebne velike plazemskekoncentracije estrogenov in progesterona. Kmalu po vgnezdenjublastociste začne nastajajoča posteljica izločati horionskigonadotropin (angl. human chorionic gonadotropin, hCG). Tahormon deluje podobno LH in vzdržuje rumeno telesce, kiizloča čedalje več estrogenov in progesterona (slika 16.4).Ugotavljanje nosečnosti z urinskimi testi sloni na ugotovitviprisotnosti hCG. Največje koncentracije doseže hCG okoli 6.tedna, zatem pa padejo in ostanejo majhne do konca nosečnosti.Kljub delni regresiji rumenega telesca koncentracije estrogenovin progesterona naraščajo, saj jih čedalje bolj prispevaposteljica.koncentracija v plazmihCGestrogenprogesteron1 2 3 4 5 6 7 8 9čas [meseci]oploditevSlika 16.4 Hormoni nosečnosti.porodSpremembe, ki jih nosečnost povzroči pri nosečniciNosečnost vpliva na celoten organizem nosečnice:‣ jutranja slabost (najverjetneje posledica porasta hCG)pogosto traja prve tri mesece;‣ minutni volumen srca se poveča do 40% nad normalo že dopribližno 20. tedna;‣ volumen krvi se poveča za približno 20%, predvsem vdrugi polovici nosečnosti;‣ zaradi prispevka zarodkove presnove se povečata takocelotna poraba kisika kot nastajanje ogljikovega dioksida;minutni volumen dihanja se poveča za približno 20%;‣ reabsorpcija NaCl in vode v ledvicah se poveča;‣ povečajo se prehrambene potrebe; če česa primanjkuje, jenosečnica bolj prizadeta kot zarodek (npr. pri pomanjkanjukalcija dobi zarodek potrebno količino z demineralizacijomaterinih kosti);‣ poveča se telesna teža, delno zaradi teže zarodka, posteljicein amnijske tekočine, povečanja dojk in povečanja telesnemase nosečnice, približno 2/3 od povečane telesne teže pazavzema zadrževanje tekočine v telesu;‣ ena najbolj izrazitih sprememb v nosečnosti je povečanjematernice. Iz pribljižno 30 g težkega organa nerodnicedoseže maternica ob koncu nosečnosti težo 1000 g. To jepredvsem posledica hipertrofije (povečanja gmoteobstoječih celic), delno pa tudi hiperplazije (nastajanjanovih celic) mišičnega sloja (miometrija). Dodatno k temuprispeva tudi povečanje elastičnega vezivnega tkivamaternične stene.PorodNormalen konec nosečnosti je rojstvo otroka. Porod se pričnespontano okoli 40. tedna. Normalno ga delimo v tri faze:1. Prva faza traja 8 - 24 ur. Med tem časom se ustjematerničnega vratu močno razširi, krčenje maternice paspusti vodilni plodov del, ki je normalno glavica, v porodnikanal. Nateg materničnega vratu sproži izločanje hormonaoksitocina iz zadnjega režnja hipofize, kar dodatnospodbudi krčenje maternice. Ta novi primer pozitivnepovratne zanke (glej uravnavanje menstrualnega ciklusa,zgoraj) je vzrok čedalje močnejšega, daljšega inpogostejšega krčenja maternice med porodom.2. Druga faza traja 30 - 90 min. Prične se s popolno dilatacijoustja materničnega vratu, konča pa se s porodom ploda.Raztezanje nožnice sproži krčenje mišic trebušne stene.Zato se poveča tlak v trebušni votlini, kar prispeva k iztisuploda. Zaželeno je soupadanje zavestnih naporov porodnices spontanimi materničnimi krčenji.3. Tretja faza traja 15 - 30 min. Predstavlja jo porodposteljice. Pri tem krčenje maternice ohranja izgube krvinormalno pod 500 ml.Porodu sledi dramatičen padec plazemskih koncentracijestrogenov in progesterona zaradi izgube posteljice in usihanjarumenega telesca. Zato postopno tudi maternica usahne donormalne velikosti.Mehanizmi, ki privedejo do pričetka poroda, so še vednonepopolno razumljeni. Med drugim pa vemo, da:‣ oživčenje maternice ni nujno za pričetek in potek poroda;‣ izločanje estrogenov iz posteljice se glede na izločanjeprogesterona proti koncu nosečnosti precej poveča, karprecej povečuje vzdražnost miometrija, izločanje obeh vrsthormonov se nenadoma zmanjša tik pred pričetkomporoda;‣ proti koncu nosečnosti se močno poveča občutljivostmiometrija za oksitocin, ki že v majhnih koncentracijah91
- Page 1:
mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5:
10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7:
Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9:
Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11:
vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14:
2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16:
specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17:
9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 20 and 21:
sinoatrialnivozeldesni preddvoratri
- Page 22 and 23:
vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25:
o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27:
3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29:
8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31:
K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33:
neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35:
parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37:
2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39:
‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41:
5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43:
volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71: organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74: višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76: 11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78: cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79: 8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83: antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85: 12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87: Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89: Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91: od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93: Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 97: azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101: A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103: minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105: Med staranjem se lahko bolj pogosto