učbenik Temelji fiziologije

neraztegljivosti) intraplevralne tekočine pljuča sledijo gibanjustene prsnega koša, intraplevralni tlak pa se zmanjša na okrog -9cm H 2 O (-7 mm Hg). Zato se poveča transpulmonalni tlak. Kerse pri širjenju pljuč volumen alveolov poveča, nastane v njihmajhen negativen tlak. Zaradi razlike tlakov med zunanjimzrakom (atmosfero) in alveoli, teče atmosferski zrak v pljuča.Med hotenim maksimalnim (forsiranim) vdihom semaksimalnemu krčenju inspiratornih mišic pridružijo tudipomožne dihalne mišice vratu, ki dvigujejo prsnico in zgornjarebra, kar še dodatno zmanjša intraplevralni tlak (-30 cm H 2 Ooz. -25 mm Hg) in alveolarni tlak ter pospeši pretok zraka medvdihom.Med pasivnim izdihom retrakcijska sila pljuč in pri večjihvolumnih tudi elastična sila raztegnjenega prsnega košapovzročita pozitiven tlak v alveolih, ki potisne zrak iz alveolovna prosto. Aktivno krčenje trebušnih in notranjih medrebrnihmišic med forsiranim ekspirijem povzroči močno pozitivenintraplevralni tlak (npr. + 20 cm H 2 O oz. + 15 mm Hg) inalveolarni tlak, kar povzroči hitrejši izdih.Vo lu men (l)4.03.53.02.5+20VDIHIZDIH(a)VOLUMENPLJUČvplivom avtonomnega živčevja. Adrenergična simpatičnavlakna povzročajo bronhodilatacijo, holinergična parasimpatičnavlakna pa spodbujajo bronhokonstrikcijo. Svetlina bronhusov sezoži tudi, kadar oteče bronhialna sluznica zaradi vnetja vbronhih. Povečana upornost dihalnih poti je glavna značilnostobstruktivnih pljučnih bolezni, kot je npr. astma, pri kateri imajobolniki težave z vdihovanjem, predvsem pa z izdihovanjemzraka iz pljuč.Določanje stopnje zožitve (obstrukcije) dihalnih potiPri obstrukcijskih boleznih pljuč je zaradi povečanega uporamaksimalni pretok zraka skozi dihalne poti zmanjšan. Stopnjoobstrukcije lahko ugotovimo s spirografom, s katerim merimovolumen izdihanega zraka v odvisnosti od časa. V ta namenpreiskovancu naročimo, da po maksimalnem vdihu kolikormogoče hitro izdihne ves zrak v spirograf, ki izriše na zaslonuustrezno krivuljo (slika 4.7).p ATM}R= UPOR DIHALNIH POTIp AVVALVEOLTlak (cm H O)-2-4-6-8(b)INTRAPLEURALNITLAK (P )plRAZLIKA TLAKOV ( p)PRETOK (V)= =UPORNOST R(pAV- pAT M)R-10Slika 4.6 Pretok zraka skozi dihalne poti.+16Tlak (cm H O)0-1(c)ALVEOLARNITLAK (P a)Slika 4.5 Razmerje med a) volumnom pljuč, b) intraplevralnimtlakom in c) alveolarnim tlakom med mirnim dihanjem.Pretok zraka med okoljem in alveolivolumen izdihanega zraka (l)5432FEV 1FVCDihalne poti so cevi, po katerih teče zrak iz okolja v alveole inobratno. Pretok zraka ( V & ) je premosorazmeren razliki tlakovmed alveoli in atmosfero (ΔP) in obratno sorazmeren zupornostjo (R) dihalnih poti (slika 4.6):Normalno je upornost dihalnih poti majhna, zato je za pretokzraka med ventilacijo potrebna majhna razlika tlakov (1-2 cmH 2 O). Upornost v bronhusih in bronhiolih se zaradi kontrakcijeali relaksacije gladkih mišic, ki ožita ali širita premer bronhusov,lahko spreminja; ob bronhokonstrikciji se upornost poveča, obbronhodilataciji pa zmanjša. Gladke mišice bronhusov so pod101 2 3 4 5 6čas (s)Slika 4.7 Merjenje forsiranega ekspiratornega volumna v prvisekundi (FEV 1 ) in forsirane vitalne kapacitete (FVC).Višina krivulje predstavlja forsirano vitalno kapaciteto (FVC).Ker je meritev izvršena med forsiranim izdihom, je FVC28