13.07.2015 Views

učbenik Temelji fiziologije

učbenik Temelji fiziologije

učbenik Temelji fiziologije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

elaksira, tlak v njem je padel pod raven tlaka v aorti, hkrati paje večji od tlaka v preddvoru, tako aortna (pulmonalna) kotatrioventrikularna zaklopka sta zaprti. Ta del diastole, ko tlak vprekatu pada, njegov volumen pa se ne spreminja, imenujemoizovolumetrična relaksacija. Nato se odpro atrioventrikularnezaklopke in kri v diastoli iz preddvorov teče v prekate.AEKGBzapiranjeaortne zaklopke,2. srčni tonodpiranjeaortne zaklopketlak v aortiTlak (mm Hg)odpiranjeatrioventrikularne zaklopketlak v levem prekatutlak v levem preddvoruCVolumen prekata (ml)zapiranjeatrioventrikularnezaklopke, 1. srčni tonSlika 3.3 A) Normalen EKG zapis, B) spremembe tlakov v levem preddvoru, levem prekatu in aorti med srčnim ciklusom innastanek prvega in drugega srčnega tona, ter C) spremembe volumna prekata med srčnim ciklusom. Za razlage okrajšav glejbesedilo.Sistola je normalno krajša od diastole, kar pomeni, da je fazaiztisa krvi iz srca v obtok krajša kot faza polnjenja srca s krvjo izobtoka. Če se poveča frekvenca bitja srca, se trajanje srčnegaciklusa skrajšuje in to predvsem s skrajševanjem diastole.Če bi opazovali spreminjanje volumna krvi v prekatu medsrčnim ciklusom pri mirujočem človeku (slika 3.3 C), bi lahkougotovili, da je ob koncu sistolnega iztisa v njem še okoli 70 mlkrvi. Pasivno se iz preddvorov v prekate pretoči še nekaj krvi,tako da je še pred skrčenjem preddvorov v prekatu že približno125 ml krvi. Krčenje preddvora prispeva do 30% končnegadiastoličnega volumna. Končni diastolični volumen prekata(angl. ventricular end diastolic volume, VEDV) znaša tik predzačetkom sistole okoli 140 ml. Med prekatno sistolo se v velikoarterijo iztisne približno 70 ml krvi (utripni volumen, angl.stroke volume). Iztisni delež prekata (angl. ventricular ejectionfraction) znaša torej 50%. Zmnožek utripnega volumna (vmililitrih) in srčne frekvence (izražene s številom utripov naminuto) je volumen krvi, ki ga srce iztisne v krvna obtočila v eniminuti (minutni volumen srca, MVS).Delovanje preddvorov med srčnim ciklusomKri iz velikih ven med diastolo nemoteno teče v preddvor in odtod v prekat. Krčenje preddvorov iztisne v prekate le šepreostalih 30% polnega volumna prekatov ob koncu diastole. Topomeni, da črpalna dejavnost preddvorov ni poglavitnegapomena za normalno polnjenje prekatov. Če opazujemospreminjanje tlaka v preddvoru med srčnim ciklusom (slika3.3B) lahko opazimo tri značilne "valove", tri faze, medkaterimi se tlak v preddvoru poveča. Prvi val, ki ga označimo sčrko a sovpada s krčenjem depolariziranega preddvora, medkaterim se iz njega kri aktivno iztisne v prekat. Sledi mu val c,ko se tlak v preddvoru poveča na račun vbočenjaatrioventrikularne zaklopke med krčenjem prekata. Zadnji je valv, ki predstavlja povečanje tlaka v preddvoru zaradi vtoka krvivanj, medtem ko se atrioventrikularna zaklopka še ni odprla.Oblika krivulje spreminjanja tlaka v preddvoru med srčnimciklusom je enaka za oba preddvora, absolutne vrednosti tlakapa se razlikujejo: medtem ko je tlak v desnem preddvorunormalno približno enak 0 (t.j., enak atmosferskemu tlaku), se vlevem preddvoru vrednosti tlaka gibljejo med 1 in 4 mm Hg.Spremembe tlaka v desnem preddvoru in vse tri opisane valovelahko posredno spremljamo z opazovanjem nihanja stolpca krviv vratnih venah, kamor se prenašajo tlačne spremembe izpreddvora, pri zdravem, ležečem človeku.Spreminjanje tlaka v velikih žilah med srčnim ciklusomTlak v aorti zaradi prekinjajočega se (intermitentnega) iztisakrvi iz srca ni stalen, pač pa niha med največjo vrednostjo, ki jodoseže med sistolo (okrog 120 mm Hg), in najmanjšo, ki jodoseže ob koncu diastole (okrog 80 mm Hg). Med sistolo tlak vaorti tesno spremlja tlak v prekatu, ko pa se prične prekatrelaksirati, vidimo, da tlak v aorti pada precej manj strmo kot vprekatu. Tak počasen padec tlaka je posledica elastičnih lastnostiaorte, ki ublažijo znižanje tlaka zaradi hitrega odtekanja krvi izaorte v velike arterije. Ker pada tlak v levem prekatu hitreje kotv aorti, se krivulji pritiskov za aorto in levi prekat ponovnosekata. V tistem trenutku se aortna zaklopka zapre, kar prepreči17

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!