sinoatrialnivozeldesni preddvoratrioventrikularnivozel16Hisov snopdesni prekatdesni prevodni krakSlika 3.2 Prevodni sistem srca.konicalevi preddvoratrioventrikularnazaklopkalevi prekatlevi prevodni krakPurkynjeva vlaknaSinoatrialni vozel je tisti skupek specializiranih celic v srcu, ki ssvojim ritmičnim proženjem akcijskih potencialov narekujenormalni srčni ritem, zato mu pravimo tudi ritmovnik (angl.pacemaker). Posebnost specializiranih celic sinoatrialnega vozla(in drugih podobnih skupkov celic) je, da njihov membranskipotencial ne miruje (glej Mirovni membranski potencial).Membranski potencial teh celic ves čas spontano valuje tako, dase v njih ritmično prožijo akcijski potenciali vsakič, kodepolarizacija doseže prag. Vzrok za spontano električnoaktivnost teh celic leži v prevodnih lastnostih njihovemembrane. V srcu obstaja več skupkov celic, ki so sposobnespontanega ritmičnega proženja akcijskih potencialov. Vzdravem srcu določa ritem tista skupina celic, ki ima največjofrekvenco proženja, t.j. sinoatrialni vozel v steni desnegapreddvora, blizu vtoka zgornje votle vene. Urejeno hitro širjenjeakcijskega potenciala po vlaknih prevodnega sistema in skozisrčno mišico povzroči krčenje mišičnih celic preddvorov inprekatov v določenem zaporedju: depolarizacija preddvorovpovzroči njihovo skrčenje, temu pa sledita depolarizacija inskrčenje prekatov.ElektrokardiogramAkcijski potencial se kot val depolarizacije prevaja iz enegapredela srca v drugega. Zaradi tega nastajajo napetostne razlikemed posameznimi predeli v srcu, ki jih lahko zaznamo napovršini telesa s posebno pripravo: elektrokardiografom.Poglavitni deli elektrokardiografa so: (1) snemalne elektrode, kijih namestimo na standardna mesta na površini telesa, (2)pretvornik, ojačevalnik in (3) pisalni mehanizem. Časovni zapisnapetostnih razlik v srcu imenujemo elektrokardiogram (EKG).EKG ima velik pomen za spremljanje normalne električnedejavnosti srca in ugotavljanje nepravilnosti. Značilni zapis(slika 3.3A) pokaže tri različne vrste odklonov. Glede nazaporedje dogodkov v srcu val P v EKG zapisu predstavljadepolarizacijo preddvorov. Sledi mu kompleks zobcev QRS, kinastane med prevajanjem vzdraženja po prekatih. Val T papredstavlja repolarizacijo prekatov, to je fazo obnovitvemirovnega membranskega potenciala v miokardu.Repolarizacija preddvorov poteka sočasno s širjenjemdepolarizacije skozi prekate. Zato je odklon v EKG zapisu, ki bipredstavljal repolarizacijo preddvorov "prekrit" s kompleksomQRS in ga ne vidimo.Oblika zapisa, ki ga dobimo pri snemanju EKG je odvisna odtega, kam postavimo in kako priključimo snemalne elektrode.Zato za snemanje EKG uporabljamo standardne namestitveelektrod (odvode), kar nam omogoči, da vedno opazujemodogodke v srcu na enak način in zapise med seboj primerjamo(slika 3.3A). Iz zapisa EKG lahko ugotavljamo spremembe vdelovanju srca, ki se izražajo v njegovi električni aktivnosti.Med drugim lahko opazujemo frekvenco bitja srca, ritmičnostutripa, ugotovimo pa lahko tudi zadebelitev (hipertrofijo)miokarda, spremembe prevajanja ob propadu dela miokardazaradi srčnega infarkta itd.Mehanična dejavnost srcaMehanizmi krčenja srčne mišice so podobni tistim, ki sopodrobno opisani v poglavju Celica. Tudi tu gre za skrajšanjedolžine sarkomere zaradi aktivnega procesa nastajanja insproščanja prečnih mostičkov med aktinskimi in miozinskimivlakni. Nastanek mostičkov uravnava predvsem znotrajceličnakoncentracija Ca 2+ . Kot pri skeletni mišici se ob prihoduakcijskega potenciala na membrano srčne mišice sprostijo Ca 2+ioni iz sarkoplazemskega retikuluma v citoplazmo, poleg tega paCa 2+ ioni med akcijskim potencialom vstopajo v srčno-mišičnocelico tudi iz zunajceličnega prostora, kjer je koncentracija tegaiona 1000-krat večja. Učinki povečane znotrajceličnekoncentracije Ca 2+ so v srčno-mišični celici enaki kot v skeletnimišici, zato jih tu ne bomo podrobneje opisovali.Srčni ciklusSrčni ciklus je sklenjeno zaporedje električnih in mehanskihdogodkov v srcu. Kot smo že poudarili, je ustrezna električnaaktivnost podlaga za normalno mehanično dejavnost srca. Zato,da srce deluje kot učinkovita črpalka, se mora krčiti časovnousklajeno in s primerno frekvenco. Če vzporedno prikažemosočasne električne in mehanske dogodke v srcu na skupnemdiagramu, lahko sledimo značilnemu zaporedju dogodkov vsrčnem ciklusu (slika 3.3A in B).Kri, ki priteče v preddvore mora naprej v prekate, od tod pa vvelike arterije. Zato, da kri steče iz preddvora v prekat, moratlak v preddvoru preseči vrednost tlaka v prekatu. To se dogajamed srčnim ciklusom vse od odprtja atrioventrikularnih zaklopkdo konca aktivnega iztisa krvi iz depolariziranih preddvorov(slika 3.3B). Ko se nato val depolarizacije po prevodnemsistemu razširi v miokard prekata (zobci QRS v EKG), se skrčitatudi ta dva predelka srca. Kmalu po začetku krčenja prekatovtlak v njih preseže vrednosti tlaka v preddvorih in zaprejo seatrioventrikularne zaklopke. Zaprtje teh zaklopk povzročiturbulenten tok krvi in vibracije, ki jih na površini prsnega košaslišimo kot prvi srčni ton. Ta dogodek, zaprtjeatrioventrikularnih zaklopk oziroma prvi srčni ton, označujezačetek srčne sistole, t.j. tistega dela srčnega ciklusa, medkaterim srce iztiska kri v arterije. Pozorno opazovanje diagramav sliki nam pove, da je med zaprtjem atrioventrikularne inodprtjem aortne ali pulmonalne zaklopke kratko obdobje, vkaterem se depolarizirani miokard prekata prične krčiti in vprekatu, ki je z zaprtima zaklopkama ločen tako od preddvorakot od aorte, strmo narašča tlak. Ta začetni del sistole, ko sezaradi krčenja prekata v njem vrednost tlaka strmo dviga,obenem pa še ni dosegel vrednosti tlaka v aorti in se iztis krvidejansko še ni pričel, imenujemo izovolumetrična kontrakcija.Izraz pomeni skrčenje prekata, med katerim se njegov volumenne spremeni.V nekem trenutku med krčenjem tlak v prekatu preseže vrednosttlaka v veliki arteriji, ki iz njega izhaja, in od tedaj teče kri medkrčenjem prekata v žilo. Ko se začne relaksacija (t.j. sprostitevnapetosti) prekatov, tlak v prekatu pade pod vrednost tlaka vaorti (ali pa v pljučnem deblu) in se zato zaprejo tudi zaklopkena velikih arterijah: aorti in pljučnem deblu. Tudi ta dogodekizzove vibracije, ki jih slišimo kot drugi srčni ton.Z drugim srčnim tonom označujemo konec sistole in pričetekdiastole. Na začetku diastole se prekat po iztisu postopno
elaksira, tlak v njem je padel pod raven tlaka v aorti, hkrati paje večji od tlaka v preddvoru, tako aortna (pulmonalna) kotatrioventrikularna zaklopka sta zaprti. Ta del diastole, ko tlak vprekatu pada, njegov volumen pa se ne spreminja, imenujemoizovolumetrična relaksacija. Nato se odpro atrioventrikularnezaklopke in kri v diastoli iz preddvorov teče v prekate.AEKGBzapiranjeaortne zaklopke,2. srčni tonodpiranjeaortne zaklopketlak v aortiTlak (mm Hg)odpiranjeatrioventrikularne zaklopketlak v levem prekatutlak v levem preddvoruCVolumen prekata (ml)zapiranjeatrioventrikularnezaklopke, 1. srčni tonSlika 3.3 A) Normalen EKG zapis, B) spremembe tlakov v levem preddvoru, levem prekatu in aorti med srčnim ciklusom innastanek prvega in drugega srčnega tona, ter C) spremembe volumna prekata med srčnim ciklusom. Za razlage okrajšav glejbesedilo.Sistola je normalno krajša od diastole, kar pomeni, da je fazaiztisa krvi iz srca v obtok krajša kot faza polnjenja srca s krvjo izobtoka. Če se poveča frekvenca bitja srca, se trajanje srčnegaciklusa skrajšuje in to predvsem s skrajševanjem diastole.Če bi opazovali spreminjanje volumna krvi v prekatu medsrčnim ciklusom pri mirujočem človeku (slika 3.3 C), bi lahkougotovili, da je ob koncu sistolnega iztisa v njem še okoli 70 mlkrvi. Pasivno se iz preddvorov v prekate pretoči še nekaj krvi,tako da je še pred skrčenjem preddvorov v prekatu že približno125 ml krvi. Krčenje preddvora prispeva do 30% končnegadiastoličnega volumna. Končni diastolični volumen prekata(angl. ventricular end diastolic volume, VEDV) znaša tik predzačetkom sistole okoli 140 ml. Med prekatno sistolo se v velikoarterijo iztisne približno 70 ml krvi (utripni volumen, angl.stroke volume). Iztisni delež prekata (angl. ventricular ejectionfraction) znaša torej 50%. Zmnožek utripnega volumna (vmililitrih) in srčne frekvence (izražene s številom utripov naminuto) je volumen krvi, ki ga srce iztisne v krvna obtočila v eniminuti (minutni volumen srca, MVS).Delovanje preddvorov med srčnim ciklusomKri iz velikih ven med diastolo nemoteno teče v preddvor in odtod v prekat. Krčenje preddvorov iztisne v prekate le šepreostalih 30% polnega volumna prekatov ob koncu diastole. Topomeni, da črpalna dejavnost preddvorov ni poglavitnegapomena za normalno polnjenje prekatov. Če opazujemospreminjanje tlaka v preddvoru med srčnim ciklusom (slika3.3B) lahko opazimo tri značilne "valove", tri faze, medkaterimi se tlak v preddvoru poveča. Prvi val, ki ga označimo sčrko a sovpada s krčenjem depolariziranega preddvora, medkaterim se iz njega kri aktivno iztisne v prekat. Sledi mu val c,ko se tlak v preddvoru poveča na račun vbočenjaatrioventrikularne zaklopke med krčenjem prekata. Zadnji je valv, ki predstavlja povečanje tlaka v preddvoru zaradi vtoka krvivanj, medtem ko se atrioventrikularna zaklopka še ni odprla.Oblika krivulje spreminjanja tlaka v preddvoru med srčnimciklusom je enaka za oba preddvora, absolutne vrednosti tlakapa se razlikujejo: medtem ko je tlak v desnem preddvorunormalno približno enak 0 (t.j., enak atmosferskemu tlaku), se vlevem preddvoru vrednosti tlaka gibljejo med 1 in 4 mm Hg.Spremembe tlaka v desnem preddvoru in vse tri opisane valovelahko posredno spremljamo z opazovanjem nihanja stolpca krviv vratnih venah, kamor se prenašajo tlačne spremembe izpreddvora, pri zdravem, ležečem človeku.Spreminjanje tlaka v velikih žilah med srčnim ciklusomTlak v aorti zaradi prekinjajočega se (intermitentnega) iztisakrvi iz srca ni stalen, pač pa niha med največjo vrednostjo, ki jodoseže med sistolo (okrog 120 mm Hg), in najmanjšo, ki jodoseže ob koncu diastole (okrog 80 mm Hg). Med sistolo tlak vaorti tesno spremlja tlak v prekatu, ko pa se prične prekatrelaksirati, vidimo, da tlak v aorti pada precej manj strmo kot vprekatu. Tak počasen padec tlaka je posledica elastičnih lastnostiaorte, ki ublažijo znižanje tlaka zaradi hitrega odtekanja krvi izaorte v velike arterije. Ker pada tlak v levem prekatu hitreje kotv aorti, se krivulji pritiskov za aorto in levi prekat ponovnosekata. V tistem trenutku se aortna zaklopka zapre, kar prepreči17
- Page 1: mara bresjanacmarjan rupnikTemeljif
- Page 4 and 5: 10 ŽIVČEVJE _____________________
- Page 6 and 7: Celična membrana in promet snovi s
- Page 8 and 9: Oba procesa sodelujeta pri obnavlja
- Page 10 and 11: vhodni signalVprašanjauravnavanako
- Page 13 and 14: 2 KRI IN TELESNE TEKOČINEMarjan Ru
- Page 15 and 16: specifičnega imunskega odziva. Nor
- Page 17: 9. Za Rh negativno osebo veljaa) na
- Page 22 and 23: vzvratni tok krvi v levi prekat. Ne
- Page 24 and 25: o ta enak tlaku v velikih arterijah
- Page 26 and 27: 3.4 VENSKI SISTEMVene imajo v krvo
- Page 28 and 29: 8. Pri konstantnem minutnem volumnu
- Page 30 and 31: K retrakcijski sili pljuč prispeva
- Page 32 and 33: neraztegljivosti) intraplevralne te
- Page 34 and 35: parcialni tlak CO 2 (pCO 2 ) v alve
- Page 36 and 37: 2zmanjša samo na 75%. Po navadi kr
- Page 38 and 39: ‣ Znižan arterijski pH spodbuja
- Page 40 and 41: 5.3 MEHANIZMI NASTAJANJA SEČAGlome
- Page 42 and 43: volumnu krvi). Nahajajo se v stenah
- Page 44 and 45: 11. Velika večina vode, ki se filt
- Page 46 and 47: koncentracije nehlapnih 1 kislin v
- Page 49 and 50: Dnevni vnos hranil mora zato pokrit
- Page 51 and 52: V dvanajstnik se stekata bazični (
- Page 53 and 54: nastopajo različne motnje, ki pogo
- Page 55 and 56: 8 PRESNOVATomaž Marš, Katarina Za
- Page 57 and 58: takšne koncentracije insulina pa p
- Page 59: 16. Glukoneogeneza jea) sinteza glu
- Page 62 and 63: maksimalno vrednost pri T 1 (0°C),
- Page 64 and 65: 9. Termonevtralno območje okolja z
- Page 66 and 67: 2Ca 2+1 AP34ionski kanalček56eksci
- Page 68 and 69: ganglija do periferne tarče, na te
- Page 70 and 71:
organu, in tri polkrožne kanale (l
- Page 73 and 74:
višjih centrov, kot so tisti v mo
- Page 75 and 76:
11.3 FIZIOLOGIJA ŽIVČNOMIŠIČNEG
- Page 77 and 78:
cepitvi v mehansko), vrat sestavlja
- Page 79:
8. Ko ekscitacijski postsinaptični
- Page 82 and 83:
antagonističen (npr. paratiroidni
- Page 84 and 85:
12.3 SPOLNE ŽLEZETemeljna regulato
- Page 86 and 87:
Motnje v delovanju ščitnice so po
- Page 88 and 89:
Poglavitni mineralokortikoid je ald
- Page 90 and 91:
od 7-dehidroholesterola, ki je suro
- Page 93 and 94:
Leydigove celice v modu proizvajajo
- Page 95 and 96:
navadno slonijo na datumu začetka
- Page 97:
azpetih in predihanih pljuč pri no
- Page 100 and 101:
A. ATP, KOT NEPOSREDEN VIR ENERGIJE
- Page 102 and 103:
minut telesne vadbe vsaj trikrat te
- Page 104 and 105:
Med staranjem se lahko bolj pogosto