MOREQ : model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov
MOREQ : model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov
MOREQ : model zahtev za upravljanje elektronskih dokumentov
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Roki hrambe<br />
Na sliki dva pravokotnika prikazujeta roke hrambe. To je narejeno samo <strong>za</strong>radi preprostej{ega<br />
razporeda elementov na diagramu. Ta dva pravokotnika predstavljata eno entiteto.<br />
Roke hrambe dolo~ajo pravila <strong>za</strong> hrambo ter odbiranje in izlo~anje <strong>dokumentov</strong>. ESUD lahko vsebuje<br />
ve~ rokov, pri tem pa se en ali ve~ rokov uporablja <strong>za</strong> posamezen razred, <strong>za</strong>devo ali mapo.<br />
Dokument<br />
V sr~iki sistema je najpomembnej{a entiteta, dokumenti. Le-ti so razlog <strong>za</strong> obstoj celotnega sistema<br />
<strong>za</strong> poslovanje z dokumentarnim gradivom, ker pri~ajo o dejavnostih organi<strong>za</strong>cije.<br />
Dokumenti so sestavljeni iz <strong>za</strong>pisov. Vsak dokument je lahko sestavljen iz enega ali ve~ <strong>za</strong>pisov,<br />
vsak <strong>za</strong>pis pa se lahko pojavi v ve~ dokumentih. Dokumenti se organizirajo v <strong>za</strong>deve tako, da ima<br />
vsaka <strong>za</strong>deva ve~ <strong>dokumentov</strong>.<br />
Izvle~ek dokumenta<br />
V~asih je potrebno narediti o~i{~eno (cenzurirano) kopijo <strong>za</strong>pisa, na primer <strong>za</strong>radi odstranitve<br />
ob~utljivih osebnih imen. Ker se sami <strong>za</strong>pisi ne smejo spreminjati, se ta postopek imenuje izdelava<br />
izvle~ka <strong>za</strong>pisa. Postopek izdelave izvle~ka <strong>za</strong>pisa je sestavljen iz kopiranja <strong>za</strong>pisa (brez spremembe<br />
izvirnika) in ~i{~enja kopije.<br />
Verzija <strong>za</strong>pisa in <strong>za</strong>pis<br />
Zapisi lahko obstajajo v elektronski ali fizi~ni obliki.<br />
Fizi~ni <strong>za</strong>pisi so lahko na papirju, traku, filmu ali kateremkoli drugem mediju. Zaradi enostavnosti<br />
jih v preostanku te specifikacije imenujemo <strong>za</strong>pisi na papirju. Elektronski <strong>za</strong>pisi so digitalni ekvivalent<br />
<strong>za</strong>pisov na papirju. Pogosto so v obliki tekstualnega <strong>za</strong>pisa ali sporo~ila elektronske po{te in<br />
so lahko sestavljeni iz ve~ ra~unalni{kih datotek: npr. tekstualno poro~ilo z vstavljeno tabelo ali<br />
internetna stran z vstavljeno grafiko. Prav tako so lahko v obliki slikovnih datotek, ki jih dobimo s<br />
skeniranjem <strong>za</strong>pisov.<br />
Zapisi lahko obstajajo v ve~ verzijah. Kot je pri <strong>za</strong>devah in mapah je tudi tukaj dolo~ena zmeda pri<br />
razlikovanju (ker <strong>za</strong>pisom, ki imajo samo eno verzijo, po navadi ni dodeljena {tevilka verzije).<br />
Okrog elektronskega <strong>za</strong>pisa in verzije elektronskega <strong>za</strong>pisa je narisan ~rtkan pravokotnik. To naj bi<br />
ka<strong>za</strong>lo, da uporaba pojma verzija elektronskega <strong>za</strong>pisa namesto pojma elektronski <strong>za</strong>pis ne pomaga.<br />
V skladu s tem ta dokument uporablja pojem elektronski <strong>za</strong>pis nenatan~no, najpogosteje kot<br />
verzijo elektronskega <strong>za</strong>pisa.<br />
Kopija fizi~nega <strong>za</strong>pisa se lahko konvertira v kopijo elektronskega dokumenta s skeniranjem ali<br />
drugimi oblikami digitali<strong>za</strong>cije. Ve~ kopij fizi~nih <strong>za</strong>pisov se lahko konvertira v eno samo kopijo<br />
elektronskega dokumenta, na primer ovitek z bele‘ko se pripne poro~ilu. Po drugi strani pa se ena<br />
kopija fizi~nega <strong>za</strong>pisa lahko konvertira v ve~ kopij <strong>elektronskih</strong> <strong>dokumentov</strong>, na primer faktura se<br />
lahko pretvori v elektronski dokument v <strong>elektronskih</strong> <strong>za</strong>devah <strong>za</strong> dobavitelja in izdelek.<br />
13.4 Model nadzora dostopa<br />
To podpoglavje vsebuje enostaven splo{en <strong>model</strong> uporabni{kih vlog. Da bi bil splo{en, je sestavljen<br />
iz matrike, ki prepozna samo dve uporabni{ki vlogi. Vlogi – uporabnik in administrator – sta<br />
definirani na osnovi dostopa do funkcionalnosti ESUD-a.<br />
Vloga administratorja je predstavljena poenostavljeno. Naloge, dodeljene administratorjem in opisane<br />
v tej specifikaciji, so lahko posebno v velikih organi<strong>za</strong>cijah razdeljene med ve~ vlog, z nazivi<br />
kot so administrator, vodja glavne pisarne, uslu‘benec <strong>za</strong>dol‘en <strong>za</strong> dokumente, arhivist, upravitelj<br />
podatkov ali upravitelj z informacijsko tehnologijo, itd. Opo<strong>za</strong>rjamo, da je vloga administratorja v<br />
mnogih primerih iz perspektive sistema samo izvajanje odlo~itev, ki jih je sprejela vi{ja uprava v<br />
skladu z <strong>za</strong>koni in predpisi, kot so <strong>za</strong>kon o informiranju, varstvu podatkov, arhivski <strong>za</strong>koni in<br />
pano‘ni (industrijski) predpisi (glejte podpoglavje 11.5). Ta matrika nima namena implicirati, da<br />
morajo administratorji odlo~ati o upravljanju, ~eprav je v nekaterih okoljih lahko tako.<br />
V {ir{em pomenu so uporabnikom dostopna sredstva, ki jih potrebujejo <strong>za</strong>posleni in pregledovalci,<br />
ko uporabljajo dokumente. To vklju~uje dodajanje <strong>za</strong>pisov, preiskovanje in najdbo <strong>dokumentov</strong>.<br />
Njihov interes je v vsebini <strong>dokumentov</strong>. Administratorji izvajajo akcije, pove<strong>za</strong>ne z <strong>upravljanje</strong>m<br />
samih <strong>dokumentov</strong>: <strong>za</strong>nimajo jih dokumenti kot enote, ne pa njihova vsebina. Upravljajo<br />
Specifikacija MoReq<br />
Referen~ni <strong>model</strong><br />
83
Change language