E

LITER JEZIKA
dokument, ki opozarja na živost jezika, so v slovarju prvič zapisane besede formalno postale
del slovenskega besedja, pa naj bo to nevtralno, pogovorno ali zaznamovano. Čeprav
so nekatere besede na novo oživljene, ne gre samo za prenovitev jezika, temveč za globlje
frazeološke, besedotvorne in pomenske spremembe v slovenskem jeziku. SNB je s SSKJ
povezan oziroma je njegova nadgradnja. To nakazuje tudi sama zgradba slovarja, ki večkrat
napoti na besedo v SSKJ. Omenjeni Slovar novejšega besedja se naslanja na besedilni
korpus Nova beseda, za ta članek pa je bila pogostost besed preverjena v Gigafidi.
V Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika so zajete tri skupine besed:
1. Novo besedje
Nastalo je zaradi razvoja na tehničnem in družbenem področju ali pa je bilo prevzeto
iz tujih jezikov. Prevzete besede lahko poznajo tri različice: citatni zapis (beseda ohrani
grafično podobo izvirnega jezika), podomačeno različico (upoštevano je ujemanje med
glasom in črko) in domačo ustreznico (če je uveljavljena in jo raba potrjuje). Za domače
in prevzete nove besede je značilno, da še niso bile obravnavane v slovenskem razlagalnem
slovarju in zajemajo najobsežnejšo skupino besed v SNB.
2. Besede z novim pomenom
Besede so že bile obravnavane v SSKJ, a so pridobile nov pomen, ki je obravnavan v
SNB.
3. Novejše besede
Poznane so bile že pred letom 1991, a niso bile uslovarjene, saj njihova raba ni bila razširjena.
(SNB 2013: 9–11).
Grafična oznaka SSKJ nad iztočnico v SNB pomeni, da je beseda že obravnavana v SSKJ,
le da je v SNB dodan nov pomen. Zanimive so kazalčne iztočnice, ki usmerjajo k bolj
pogosti pisno rabljeni obliki (↑). (SNB 2013: 14, 18). Te so pomembne za zapis prevzetih
besed v tabeli. V njej so besede razvrščene po abecedi, in sicer glede na citatno različico.
Če je pisno podomačena beseda pogostejša, ji je v oklepaju dodana številka 1. Možna je
tudi dvojnična iztočnica z zapisom skupaj in narazen ali z veliko in malo začetnico. Citatne
različice, ki imajo isti pomen, so uvrščene na skupno mesto, da je primerjava v rabi
očitnejša (zapisane so k abecedno prvi citatni različici).
V SNB so prevzete in citatne besede označene s kvalifikatorjem cit.; različice iztočnice
so povezane s kvalifikatorjem in (največ tri). Poznamo pisne in besedotvorne različice. Pri
pisnih je na prvem mestu pogostejša beseda glede na Novo besedo (citatna ali podomačena),
beseda za dvojničnim kvalifikatorjem in pa se pojavi še kot kazalčna geselska beseda.
Na prvem mestu je tako lahko citatna ali podomačena beseda. Kadar je katera izmed oblik
veliko pogostejša v rabi, druga različica sploh ni zabeležena. Besedotvorne različice so
pisane skupaj, narazen ali z vezajem med sestavinama. (SNB 2013: 23–25). Za pomenskorazlagalnim
razdelkom so zabeleženi sinonimi (za podpičjem). Včasih je namesto razlage
podan sinonim oz. že ustaljena sopomenka. Iztočnica, ki je označena kot citatna, nima
terminoloških, socialnozvrstnih ali čustvenostnih oznak. (SNB 2013: 31–35). Sinonimni
razdelek uvaja podpičje za pomensko razlago in je v pokončnem tisku (SNB 2013: 38).
V tabelo so uvrščeni tudi sinonimi, ko pa se je zdelo, da ti obstajajo, čeprav v SNB niso
zabeleženi, so zapisani v oklepaju (to se nanaša tudi na pisno podomačene iztočnice). Zvezdica
poleg števila zadetkov v Gigafidi pomeni, da bi morala biti številka manjša (zajeti so pomeni
102