E

LITER JEZIKA
(Krtica; 11/84; htonski svet – v grški mitologiji je to podzemni svet, ki ga sestavljata Had in Tartar
– kot simbol za domačnost v smislu kraja, kjer po smrti leži človekovo telo).
TEMATSKI OKVIR PESNIŠKE ZBIRKE
Tematika je osrednji element vsebinske analize posameznih pesmi, razdelkov in pesniške zbirke
kot zaokrožene literarne celote. Rezultat bo pomagal potrditi ali zavreči uvodno tezo, da je vrh
obravnavanega dela v četrtem razdelku z naslovom Metastaze bližine, in ugotoviti, kakšno vlogo
imajo tri dvostranske pesmi v tretjem razdelku, Temna snov.
Mesto v zbirki Osrednja tematika Ostale teme Dodatni elementi
1. razdelek: eksistencialna nakaz ljubezenske
2. razdelek: eksistencialna napoved ljubezenske in erotične
3. razdelek: ljubezenska napoved erotične pornografski
4. razdelek: ljubezenska in erotična pornografski
5. razdelek: eksistencialna ljubezenska in erotična
6. razdelek: eksistencialna
Prevladujoči vzorec: okvirno eksistencialna in notranje ljubezensko-erotična tematika z elementi
pornografskosti (npr.: »Tako se dajemo dol le v dveh barvah, črno na belem« (Kako se dajemo dol;
21/42), »Najprej se božata /…/ Potem se stiskata /…/ Potem se tolčeta« (Metastaze; 1-5/69)).
Na podlagi zgornjih podatkov lahko zaključim, da prva in zadnja dva razdelka služita kot okvir,
znotraj katerega tretji razdelek v celoti deluje kot prehod, medtem ko četrti razdelek ustvari vrh. To
trditev lahko potrdim še z enim dokazom, in sicer, v naslovu pesniške zbirke, P(l)ast za p(l)astjo, se
pojavi pristavek ene najbolj erotičnih pesmi v zbirki z naslovom P(l)asti. Torej, če že naslov knjige
deluje kot napoved erotike, potem je jasno, da bo vrh dela utemeljil prvotni nastavek, kar se resnično
zgodi ravno v četrtem razdelku. Prehodi med samimi razdelki so mehki, kar pomeni, da prvi
razdelek v posameznih pesmih napove temo drugega razdelka.
VERZ
Aleksander Bjelčevič navaja, da v okviru sodobne poezije, kjer verz odstopa od metrike,
govorimo o dve vrstah verza, in sicer opredeli »skladenjski svobodni verz: to je verz, ki ni
več vezan na silabotonizem ali tonizem, njegova temeljna lingvistična značilnost pa je, da
se meje verzov ujemajo z[:] a) mejami stavkov (stavčni svobodni verz)[,] b) mejami sintagem
(sintagmatski svobodni verz). Tretji tip svobodnega verza [je] /…/ antiskladenjski
svobodni verz (verzna členitev nasprotuje skladenjski, meje verzov so znotraj sintagem,
meje stavkov pa znotraj verzov)«. (BJELČEVIČ 1998: 102)
»Stavčni svobodni verz /…/ je tip svobodnega verza, kjer se konci verzov ujemajo s
konci stavkov.« (BJELČEVIČ 1998: 103) »Sintagmatski svobodni verz /…/ je tip kratkega
verza, v katerem so meje verzov na mejah sintagem, en stavek se razteza čez več verzov.«
79