E

LITER JEZIKA
16. mednarodna znanstvena konferenca
Komisije za slovansko besedotvorje
Od 25. do 29. maja 2015 je na Filozofski fakulteti v Mariboru potekala 16. mednarodna znanstvena
konferenca Komisije za slovansko besedotvorje pri Mednarodnem slavističnem komiteju z
osrednjo temo Manjšalnice v slovanskih jezikih. Konferenco je priredil Oddelek za slovanske jezike
in književnosti v sodelovanju z Oddelkom za prevodoslovje in Slavističnim društvom Maribor. Na
konferenci je sodelovalo 67 udeležencev, od tega kar 44 tujih slavistov iz 16 držav, kar je pomenilo,
da so predavanja potekala v več jezikih. Vsakemu slovanskemu jeziku je bilo tako namenjeno svoje
poglavje, kar je dogodek zelo popestrilo in mu dalo prav poseben pečat. Predavanja so potekala
od torka do petka, izvedeli in izmenjali pa smo si veliko novega o lastnostih manjšalnic v različnih
slovanskih jezikih. Med odmori smo za udeležence konference pripravili knjižno razstavo, na kateri
so si lahko ob kavi ali čaju ogledali knjige, ki so jih podarili udeleženci konference, ter kupili knjige
in jezikoslovne publikacije številnih mariborskih založb.
V ponedeljek je v avli fakultete potekala registracija prispelih udeležencev, večerne ure pa smo
namenili spoznavanju ob skupni večerji, ki je bila krasen uvod v celotedensko druženje. V torek sta
z uvodnim govorom dogodek otvorila prof. dr. Irena Stramljič Breznik, predsednica organizacijskega
odbora, in dr. Aleksander Lukašanec, predsednik Komisije, z Inštituta za raziskovanje beloruske
kulture, jezika in književnosti. Pri pripravi dogodka je sodelovalo še veliko drugih sodelavcev, med
njimi: doc. dr. Vlasta Kučiš, podpredsednica organizacijskega odbora; izr. prof. dr. Melita Zemljak
Jontes, podpredsednica organizacijskega odbora; izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert, Andreja Pignar
Tomanič, lektorica; doc. drr. Natalia Kaloh Vid, izr. prof. dr. Bernard Rajh, Mladen Kraljič, asist. dr.
Ines Voršič, doc. dr. Simona Pulko, pa tudi študenti, ki smo se po najboljših močeh trudili pomagati
organizatorjem. Namen znanstvenega srečanja je bil predvsem predstaviti besedotvorno kategorijo
manjšalnic v različnih slovanskih jezikih, ter se posvetili tudi vprašanju prevajanja manjšalnic v
neslovanske jezike. V naslednjih štirih dneh so tako zvrstila številna zanimiva in za javnost odprta
predavanja, katerim so sledile razprave jezikoslovcev. Seveda pa nismo pozabili tudi na pester spremljevalni
program, ki se je odvijal v popoldanskih in večernih urah. Goste smo popeljali po ulicah
Maribora in jim predstavili znamenitosti, sproščali smo se ob folklorni glasbi in zavili tudi v Hišo
Stare trte v osrednjem delu starega mestnega jedra.
Teden druženja smo zaključili z ogledom razstave ob 200-letnici M. J. Lermontova v Ruskem
domu, kjer nas je prijazno sprejel g. Romanov. Vsi smo se strinjali, da takšni vseslovanski kongresi,
ki imajo že več kot polstoletno tradicijo, delujejo kot povezovalni člen med slovanskimi narodi in
so zato zelo pomembni.
154
Špela Vozel