E

LITER JEZIKA
Umetniški vodja izbere besedilo za predstavo in se dogovori z ustvarjalno ekipo ter poišče
likovnega ustvarjalca, včasih skupaj z režiserjem. Prvo in eno najpomembnejših vprašanj,
ki smo si ga kot ustvarjalci v lutkovnem gledališču zastavili, je bilo: Kaj želimo uprizoriti
na odru? Izbrati smo morali besedila oz. pesmi, katerih zgodba bo lahko zaživela v slikah
ter se povezala v celoto – tako smo se razdelili v skupine, ki so iskale pesmi na podlagi
teme, npr. nebesna telesa, ljubezen, uglasbene pesmi … Te so opevale oz. predstavljale
predvsem nebesna telesa (luna, sonce, zvezde), kakšne svetle pojme (prebujanje narave,
prijateljstvo, ljubezen), povezanost človeka z naravo ali pa kakšnega živalskega ljubljenčka.
Končni seznam predvidenih del je vključeval avtorje, kot so Bina Štampe Žmavc, Srečko
Kosovel, Zvezdana Majhen, Dane Zajc in Bogdan Novak. Žal smo imeli pri pesniških zbirkah
omejitev glede upoštevanja avtorskih pravic, pa tudi pesmi ni smelo biti preveč, saj
je bil naš končni cilj lutkovna predstava, namenjena predšolskim otrokom in otrokom iz
zgodnjega šolskega obdobja. Besedila smo nato predali dramaturginji, ki jih je predstavila
režiserju in avtorici likovne podobe ter t. i. lutkovnim tehnologom oz. mojstrom lutkovne
delavnice. Po dokončnem seznamu pesmi je na vrsto prišla skupina študentk Oddelka za
likovno umetnost Pedagoške fakultete v Mariboru, ki so pesmim dodale likovno podobo,
za njimi pa še prostovoljke Studia Mama, ki so bile zadolžene za likovno zasnovo, lutke,
sceno in za nastopanje.
Priprave so hitro stekle in 23. 4. 2015 je bila na sporedu že prva uprizoritev z naslovom
Svetloba sveta. Lutkovno predstavo je režiral lutkovni umetnik, pedagog in mentor zamisli
Noriyuki Sawa. Ob premierni predstavitvi je režiser povedal, da je v trenutku, ko je prejel
besedila, ostal brez besed, saj ni vedel, kaj si naj z njimi počne. Po njegovi strogi selekciji
naših izbranih besedil je nastala zgodba, ki smo jo na koncu gledali. Predstava je vključevala
le izseke nekaterih pesmi, vendar so se čudovito povezale v celoto. Začetni prizor
je s pomočjo grafoskopa prikazoval upodobitev vesolja, nato pa je sledil celoten prikaz
dneva od jutra do večera oziroma noči. Sama lutkovna predstava je bila odlična, vendar
malce prekratka. Predstava je bila pravi kolaž tehnik: skupek recitacij pesmi, poigravanja
z grafoskopom, igro senc, nastopom lutk. V korak s slednjim sodi tudi kolaž sodelavcev,
saj so pri projektu poleg že omenjenih sodelovali še scenograf, avtorica glasbe, lektorica,
oblikovalec svetlobe, oblikovalec zvoka in študentje, ki smo prispevali le droben del te
velike zgodbe.
Lidija Krajnc in Natalija Posavec
153