E

LITER JEZIKA
Slovenščina gre naprej tudi v znanosti
V torek, 24. 11. 2015, je Študentska sekcija Slavističnega društva Maribor organizirala okroglo
mizo Slovenski jezik v znanosti, kjer so doktorski študentje Maruška Agrež, Tonja Jelen, Jure Cvetek
in profesorji dr. Irena Stramljič Breznik, dr. Miran Hladnik in dr. Aleš Maver razpravljali o slovenskem
jeziku v znanosti.
Moderatorka in vodja študentske sekcije Nina Ditmajer je sodelujočim zastavila vprašanje o
uvedbi tujejezičnih predmetov v študij slovenistike. Omizje je bilo enotnega mnenja, da kaj takega
ne bi ogrozilo slovenščine v znanosti, vendar k nam gotovo ne bi pripeljalo množice tujih študentov,
željnih spoznavanja našega jezika in kulture. Jure Cvetek je izpostavil svojo osebno izkušnjo iz
študentske izmenjave ter poudaril, da so tečaji slovenščine absolutno prekratki in zato ne dosežejo
namena. Obvezni tuji jeziki za sloveniste in obvezna slovenščina za ostale študijske smeri bi prinesli
boljšo razgledanost in pismenost, je pripomnila Maruška Agrež. Kot marsikje bi se tudi tukaj gotovo
zapletlo pri financiranju, so ugotavljali profesorji. Naslednja tema o ohranjanju slovenščine kot
učnega jezika visokega šolstva je spodbudila razpravo o prilagajanju predavateljev in/ali študentov,
v kateri je Tonja Jelen izpostavila, da bi moralo biti vsakemu učitelju jezikoslovcu vzajemno učenje
jezika v izziv. Slušatelji, ki smo bili predvsem iz vrst študentov, pa smo prikimali predlogu dr. Hladnika
o prosto dostopni jezikovni infrastrukturi, npr. slovarjih, prevajalnikih in digitalizirani kulturni
dediščini, ki bi dodatno okrepila položaj slovenščine v visokem šolstvu. Dr. Maver je opozoril,
da se pri vsem tem ne gre zanašati le na zakonodajo, ki sicer v teoriji podpira slovenščino kot jezik
znanosti, saj gre raba pogosto po svoje.
Ko je pogovor nanesel tudi na jezik raziskovanja in objavljanja, so vsa dognanja vodila do neljube
resnice o komercializaciji znanosti. Da bi ostali konkurenčni, moramo izsledke naše znanosti približati
tudi drugim, kar pa je povezano tako s tujejezičnimi objavami kot z denarjem, je ugotavljal
dr. Hladnik. Dr. Stramljič je izpostavila dejstvo, da so bile včasih objave v znanstvenih revijah plačane,
danes pa znanstveniki za objavo plačujejo sami. Zadnji temi sta bili vrednotenje objav glede
na citatnost in financiranje slovenske znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Debata je pripeljala do
ugotovitve, da bi vzporedno objavljanje v slovenskem in tujem jeziku prineslo nekaj izboljšanja,
vendar bi se gotovo tudi tukaj pri izvedbi vse ustavilo zaradi denarja. Da okrogle mize ne bi zaključili
preveč pesimistično, smo na koncu vsi prisotni na pobudo dr. Hladnika pomagali poiskati
pozitivno zaključno misel: »Slovenščina gre naprej. Tudi v znanosti.«
158
Urša Kac
Fotografija sodelujočih na okrogli
mizi Slovenski jezik v znanosti
(Matjaž Zaplotnik)