E

LITER JEZIKA
2 Jezikovna analiza učbenikov za predmetno področje Pedagogika v srednjih
šolah s programom Predšolska vzgoja
2.1 Bernarda Nemec in Maja Krajnc: Razvoj in učenje predšolskega otroka
2.1.1 Razumljivost, jasnost in jedrnatost
Povedi v učbeniku so kratke, največ je dvostavčnih ali trostavčnih. Zelo redko se pojavijo več
kot trostavčne ali zgolj enostavčne povedi. Enopomenskost in jasnost povedi sta v večini primerov
zagotovljeni s pojasnjevalnimi priredji, ki pojasnjujejo in razlagajo napisano v glavnem stavku
(primer: »Delitev ni ostro starostno zamejena, saj je odvisna od telesnih in socialnih kriterijev, ki
pa jih vsi posamezniki ne dosegajo istočasno.«). Pomembnejše informacije so označene s krepkim
tiskom, ki hkrati omogoča preglednost. Na začetku vsakega poglavja so zapisana vprašanja, na katera
bodo dijaki v prihajajočem poglavju izvedeli odgovore. Na koncu vsakega poglavja se nahajajo
tudi rubrike Poglabljam znanje, kjer so navedene zanimivosti v zvezi z vsebino, ki jo obravnava
določeno poglavje, Zdaj vem, kjer gre za kratek povzetek snovi, ki jo obravnava določeno poglavje,
in Utrjujem znanje, kjer je zapisanih nekaj nalog, s pomočjo katerih dijaki utrdijo znanje, ki so
ga usvojili skozi določeno poglavje. Razumljivost je zagotovljena tudi z rubriko Novi pojmi, ki se
nahaja na robovih posameznih strani, sledi tekoči snovi in razlaga nove izraze, ter s Pojmovnim
slovarčkom, ki se nahaja na zadnjih šestih straneh učbenika, v njem pa so razložene besede in
besedne zveze, ki so po prepričanju avtorjev učbenika dijakom slabše razumljive ali nerazumljive.
2.1.2 Nevtralnost
V učbeniku ni zaslediti pojava pomensko prenesenega izrazja, kar je značilnost učbenikov
nasploh. Izrazje ni slogovno zaznamovano ali čustveno obarvano. V veliki večini je uporabljeno
slovensko izrazje, le v primerih, kjer ni slovenskih ustreznic ali pa te obstajajo, vendar niso uveljavljene,
so uporabljene tuje ustreznice. V besedilih, ki se nahajajo v učbeniku, ni zaznati subjektivnosti
oziroma je v redkih primerih, ko se pojavijo mnenja, sodbe in prepričanja drugih avtorjev, to
ustrezno označeno v skladu s pravili prevzemanja.
2.1.3 Zgoščenost
Določenemu naslovu poglavja oziroma podpoglavja sledi besedilo, ki se tematsko navezuje
nanj. Na začetku vsakega poglavja so navedena vprašanja, na katera bodo dijaki spoznali odgovore
v tekočem poglavju. Sproti so v slovarčku razloženi novi pojmi, na koncu učbenika pa so navedeni
viri, dodan je t. i. Pojmovni slovarček, v katerem so razloženi dijakom manj znani ali neznani pojmi.
2.1.4 Sistematičnost
Učbenik sledi katalogu znanja za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka, zato so poglavja
razdeljena glede na področja razvoja, in ne glede na starost otroka. Posamezna poglavja so smiselno
razdeljena na podpoglavja, ki so prav tako smiselno razčlenjena. Na nekaterih mestih so zajete
vsebine, ki omogočajo poglabljanje znanja in jih katalog znanja ne predvideva, vendar so po mnenju
avtoric tesno povezane z njegovimi cilji in omogočajo kakovostnejše razumevanje področja
ter morebitno zanimanje za nadgradnjo znanja, ki ga učbenik predvideva. Učbenik je pregleden
in ima konkretno izpostavljeno (krepki tisk, barvni tisk, tabele, preglednice, grafi, fotografije …),
kaj je pomembnejše oziroma kaj je ključnega pomena. Opombe so zapisane sproti, na robovih
učbenika. Raba preglednic, grafov, shem, slik ipd. je racionalna. Omenjene oblikovne značilnosti
besedil pomensko dopolnjujejo tekst in ustvarjajo kontekst.
126