E

LITER JEZIKA
74
RETORIČNA SREDSTVA
Retorična sredstva so eden izmed osnovnih elementov ne le pesniškega, temveč tudi vsakdanjega
jezika. Med omenjenima korpusoma je razlika zgolj v zgoščenosti retoričnih sredstev,
tj. razmerje med številom besed in številom retoričnih sredstev v besedilu, kjer ima umetniški
jezik vodilno vlogo.
Rima ima v tradicionalni poeziji pogosto estetsko funkcijo, ki jo v sodobni poeziji praviloma
izgubi. V tej rima prevladuje predvsem kot sredstvo ironizacije ali še nezrelega/razvijajočega
se pesniškega izraza, kjer lahko izpade kot nepotreben okras. To se zgodi:
1) ker rima zunaj klasičnih pesemskih oblik deluje umetno,
2) če pesem sicer ne temelji na zvočnih stikih, kar povzroči motnje v zaznavanju
estetike teksta.
V obravnavani pesniški zbirki lahko zasledimo nekaj rim, ki učinkujejo prisiljeno in/ali
upočasnijo tok branja, pri čemer rima lahko prestopi mejo estetskega in preide v kič. Posebej
bi izpostavil tri take primere, in sicer:
1) »Spet so noči ena sama ekstenzija v druge oblike biti.
Ker: lahko si marsikaj, ko se ti gosta tema zavleče v srce.
Lahko si marsikdo; le poglej svojo rogasto senco,
ki neučakano tolče s kopiti.« (Mar si, mar sem, mar tu, mar tam?; 1–4/9).
Natančnejša določitev oblike rime:
‒ ženska rima (xx : xxx),
‒ oklepajoča rima (axxa),
‒ samostalniška rima (bit : kopita).
2) »Bereš znake, detajle, nesorazmerja v tisočletnem redu stvari.
Greš naprej, korak za korakom. Si tip, vonj in sluh,
dihaš nevidne substance noči, ki so kažipot. (Mar si, mar sem, mar tu, mar tam?; 5–7/9).
Natančnejša določitev oblike rime:
‒ moška rima (xx : xx),
‒ sklop zunanje (stvari; 5/9) in notranje (noči; 7/9) rime,
‒ samostalniška rima (stvari : noči).
3) »Spet se ti je zbistrila kri / in sklekljala si si fine bele čipke čez oči. / Meso se je zmehčalo
in odprlo.« (Vstajenje; 1–2/39).
Natančnejša določitev oblike rime:
‒ moška rima (x : xx),
‒ zaporedna rima (aa),
‒ samostalniška rima (kri : oči).
Tudi besedni vrstni red ima v tradicionalni poeziji precej podobno funkcijo kot rima, s
katero, poleg ponavljanj, asonanc idr., ustvarja estetsko zvočno sliko. Zaradi tega znotraj tradicionalne
poezije zamenjan besedni vrstni red ostaja nezaznamovan, medtem ko v sodobni