Oktober - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

Za knjigo Naš alpinizem, ki je izšla 1. 1932 v založbi TK Skale, je inž. Herbert Drofenik narisal vrsto podrobnih kart. Tujsko-pi-ometno društvo v Kranju je izdalo zemljevid okolice Kranja brez naslova v merilu 1 : 50 000. Grebensko sta označena Storžičevo pogorje in Sv. Jošt. Podružnica SPD Škofja Loka je 1. 1936 izdala tribarvni grebenski zemljevid Škofjeloškega pogorja v merilu 1 : 75 000, ki ga je narisal tehnik Franc Otujac. Ker se je podpisal samo z začetnicama O. F., so Nemci to karto med okupacijo zaplenili, kjerkoli so naleteli nanjo. Še bolj preprosta je Pregledna karta smuških terenov v dravski banovini, ki jo je narisal Oskar Delkin in jo je izdala Zveza za tujski promet za Slovenijo. Na njej gorovja niti z grebenskimi črtami niso predstavljena, pač pa so narisana naselja in ceste v črni, smučarske smeri in koče pa v rdeči barvi. Delkin je narisal tudi karto Savinjskih Alp in uredil 1. 1934 razstavo zemljevidov na velesejmu v Ljubljani. Tudi v tem času so karte v ploskovni izdelavi tiskala tuja podjetja. Tako je pregledno karto Slovenije, ki jo je priredil Rudolf Badjura za svojo knjižico »Sto izletov« 1. 1930, izdelal v tehniki črtk vojno-geografski zavod na Dunaju. Velik napredek pa predstavljajo ročni zemljevidi, ki jih je narisal Slavoj Dimnik in jih je natisnila Mariborska tiskarna za založnika Učiteljski dom v Mariboru. Izdelani so v merilu 1 :150 000. To niso več preproste grebenske karte, ampak imajo teren prikazan ploskovno z večbax - vno lestvico in senčenjem. Izhajala so v letih 1924 do 1926. Listi so obsegli večji del Slovenije. Čeprav so bili namenjeni predvsem šolam, so bili uporabni tudi za planince, ker so bile na njih označene tudi markirane poti in planinske koče. Imena v njih seveda še niso ustaljena. Tako je vrh Tošč v Polhograjskem hribovju označen kar z dvemi imeni — Tolstec in Otožec. Maribor je pokazal naprednost v kartografiji še z zemljevidi Franja Baša in Milana Verka, ki sta jih v letih 1936 in 1937 izdelala za Pohorje, Kobansko, Slovenske gorice in Dravsko polje in jih je prav tako založil Učiteljski dom, natisnila pa Mariborska tiskarna v barvni litografiji oz. ofset tisku. Poseben, v barvnih ploskvah izdelani geološki zemljevid z naslovom Geološki pregled zahodne Slovenije je priobčil PV 1. 1939 kot prilogo k članku p. Janeza Zurge »Iz geologije naših Alp«. Prvi geološki zemljevid za naše gorstvo je narisal Ferdinand Seidl za svojo knjigo Kamniške ali Savinjske Alpe, ki jo je 1. 1907 in 1908 izdala Matica Slovenska. Polagoma je naša planinska kartografija toliko napredovala in tudi potrebe so silile k temu, da je TK Skala 1. 1939 začel pripravljati hipsometrijski zemljevid Savinjskih Alp. Člani so v ta namen fotografirali posamezne dele gorovja, risanje plastnic in ogrodja karte je prevzel Herbert Dx - ofenik. Vojaška oblast je izdala dovoljenje za izdelavo, a druga svetovna vojna je izid onemogočila. Po vojni smo imeli več let ogx'omno dela z obnovo domovine, planinska organizacija, ki se je 1. 1948 spremenila v Planinsko zvezo Slovenije (PZS), pa z obnovo porušenih koč in poti. Misel na kartografsko delo je kar zamrla. Le Tuma je ob nadaljnjem proučevanju iinen priobčil tu in tam kako zemljevidno skico. Vedno večja množica planincev, posebno novih, mladih članov, ki so se iz vojnih tesnob sproščeno pognali v naravo dotlej nepoznanih gora, je narekovala zahtevo, da svoje svobodne gore prikažemo v kartografski podobi. V Brilejevem Priročniku za planince smo 1. 1950 dobili celo serijo kartic, ki jih je narisal Vilko Mazi. Ta je podobno opremil tudi vodnik po transverzali »Po slovenskih gorah«, ki ga je 1. 1958 izdala PZS. Planinska založba, ki ji je načeloval agilni Anton Urbane, pa si je postavila za svoj program, da bo v nekaj letih izdala podrobnejše hipsometrijske planinske karte Slovenije. Načrt je predvideval tele zemljevide: Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške Alpe, Pohorje s Kozjakom, Vzhodne Karavanke z Uršljo goro in Smrekovcem, Mariborska okolica, Rezija s Kanalsko in Ziljsko dolino, Zasavje s Kumom in Lisco, Celjska okolica, Slovenske gorice in Haloze, Ljubljana z okolico, Slovenska Koroška, Škofjeloško hribovje, Prekmurje, Primorsko s Krasom in Brdi, Notranjsko s Snežnikom, Dolenjsko z Belo krajino in Beneška Slovenija. Narisani naj bi bili v merilu 1 :50 000 in nato pomanjšani na 1 : 75 000, tiskani pa v petih barvah — plastnice v rjavi, vodovje v modri, znaki in imena v črni, markirane poti v rdeči in gozdne ploskve v zeleni barvi. Prvi zemljevid »Julijske Alpe« sta priredila Valter Bohinec in France Planina, poti sta ugotovila Cene Malovrh in Janez Planina, narisal jo je pa Vlasto Kopač. Izšla je 1. 1952 v 10 000 izvodih (še brez gozdnih ploskev) in bila v nekaj letih razprodana. Drugi zemljevid »Karavanke, Kamniške Alpe in soseščina« so pripravili V. Bohinec, Fr. Planina in VI. Kopač in je izšel 1. 1954. Oba zemljevida sta bila opremljena z ovitkom in spremnim besedilom v več jezikih. S tema zemljevidoma smo se približali evropski ravni. Mariborska založba Obzorja je 1. 1954 priobčila novo naklado Verkovega zemljevida Pohoi-je. S primerno barvo lestvico, natančno obdelavo, preglednostjo in priročnostjo dobro služi pohorskim planincem in smučarjem, ki jih je po zgraditvi vzpenjače vedno več. L. 1955 je Ivan Selan izrisal zemljevid Ljubljanske okolice, ki sta ga priredila Franc in Janez Planina, zaradi delitve dela in stroškov pa je njegovo izdajo prevzela Turistična zveza Slovenije. Toda ta zemljevid ni mogel več iziti, za zemljevid Kamniških Alp in Karavank pa je morala PZS ustaviti prodajo, ker je Zvezni izvršni svet 1. 1955 z odlokom o izdajanju in prometu topografskih kart določil, da sme takšne karte izdajati samo Geografski inštitut JLA ali drugi državni kar-
tografski zavodi z njegovim dovoljenjem. V zvezi s tem odlokom je okrožno sodišče v Ljubljani prepovedalo razpečavati planinske zemljevide. Brezuspešna so bila prizadevanja raznih ustanov in interpelacija poslanca Maksa Šnuderla v zvezni skupščini. Odlok o izdajanju kartografskih publikacij za javno uporabo objavljen 1. 1959 je podrobneje določal vsebino kart in jih omejil na določena območja države. Zemljevid Ljubljanske okolice je bila TZS pripravljena izdati z izohipsami in izbrano barvno lestvico, kar bi v zvezi z belimi črtami glavnih cest in lepo izdelanim ogrodjem dalo enega najlepših zemljevidov, kolikor smo jih do sedaj' imeli. Od karte Kamniških Alp je večina naklade zgorela pri požaru lesenjače PZS. Za t. i. partizansko planinsko karto, ki bi predstavljala Kočevski Rog in Belo krajino in je bila že v pripravi, se delo ni pričelo. Tako je naša planinska kartografija, ki je mnogo obetala, zastala na mrtvi točki. Planinci, ki so navezani na zemljevide, so prisiljeni kupovati in uporabljati nemške Freytag"-Berndtove turistične karte v merilu 1 : 100 000, ki redno izhajajo tudi za naša pogorja in so tehnično zelo dobro izdelane, imajo pa na mejah samo nemška imena, na naših tleh pa dvojna, npr. Tržič (Neumarktl), ali z nerazumevanjem prepisana in ponemčena imena npr. Grintozz, Strednji vrh, Koppa, Kern. Državna založba je letos že dosegla dovoljenje za novo izdajo znanega Turističnega zemljevida Slovenije, ki sta ga priredila Bohinec in Planina in ga je izdelal Ivan Selan za natis 1. 1952. Zdaj, ko je turizem postal tako pomembna veja gospodarske in družbene politike, je čas, da odpravimo tudi to pomanjkljivost, ko nimamo nobenih svojih zemljevidov za planince. Naj PZS nadaljuje začeto delo, ki bo gotovo prineslo še nov napredek v naši planinski kartografiji. v Šmarna v ogledalu Vilko M a z i gora časa V današnjem gorniškem vrednotenju, ko je obledela slava celo največjih alpskih orjakov in so deležni splošnega spoštovanja samo še himalajski osemtisočaki, pomeni Šmarna gora komaj kaj več kakor nebogljeno »izletniško krtino«. Vseeno zasluži, da obudimo ob sedemdesetletnici naše planinske organizacije nekaj njene kronike, in to le tiste, ki nas more zanimati kot planince ali, če hočete, kot ljubitelje prirode, kar je naposled isto. V ta namen mi ne bo treba segati kam daleč v zgodovino, česar mi tudi tesno odmerjen prostor za ta članek ne bi dovolil. Sicer pa so zgodovinski viri o Šmarni gori nasploh, torej tudi o tisti, ki je še vse do zadnje vojne nosila v glavnem božjepotni pečat, dokaj skromni in malo zanesljivi. O tem nam zgovorno priča prav tako skromna monografija Jos. Novaka (Ljubljana, 1928), edina, ki jo doslej premoremo o tej naši ljubi gorci, kar je nam starim še zmerom ostala. Izbrana lega med Sorskim, Ljubljanskim in Kamniškim poljem ter zato širok razgled na vse strani sta že od nekdaj vabila dolince na ta Posavski Holm', kakor se je Šmarna gora baje prvotno imenovala. Zaslovela pa je daleč naokrog v času turških vpadov v našo deželo kot nekak televizijski oddajnik. Na njenem zapadnem vrhu (676 m) so takrat z velikimi kresovi ali grmadami opozarjali prebivalce Gorenjske ravnine na bližajočo se nevarnost. Tako se je tega vrha prijelo ime Grmada, za razliko od vzhodnega, ki mu domačini na kratko pravijo Gora (667 m), medtem ko ime Šmarna gora označuje vso dvokopasto gmoto. Valvasor jo opisuje, da »leži nad Savo pri Rocnu povsem prosta, kakor da je preimenitna, da bi se družila z drugimi gorami«, torej kot nekak »splendid isolation«. Pa še to pripominja, da rado treska vanjo. Iz njegovega časa se je ohranilo ljudsko' izročilo, da je nekega pomladnega dne (1686?) strela udarila tudi v smodnišnico na ljubljanskem Gradu in to s tako silo, da se je zidovje razletelo, vrata pa da je vrglo pod Šmarno goro ali vsaj blizu Save 2 . Valentin Vodnik jo postavlja v svojem »Popisovanju Kranjske deželeV neposredno k Triglavu in pravi: »Šmarna gora nad Ljubljano ima to posebnost, da je sterma, visoka ino vunder od drugih hribov odločena stoji.« Verjetno jo je kot navdušen gorohodec tudi kdaj obiskal, če vemo, da se je leta 1808 mudil v Mednem, Vikrčah in na Rocnu 4 . Zagotovo pa je bil Prešeren pogosto na obisku pri svoji »ljubi teti«, kakor je šaljivo rekel Šmarni gori. Tam je namreč v letih 1830—1837 opravljal njegov gostoljubni in veseljaški stric Jakob službo vikarja. Zanimivo je Prešernovo pismo, napisano neznanemu stričevemu prijatelju 5 »na prvi pasji dan leta 1834«, ki ga delno citira v slovenskem prevodu Evgen Lovšin v svojem ljubkem članku »Srečanja na Šmarni gori 6 «. Pismo kaže, da je pesnik že takrat dal »slovo Strahu in upu« ter sklenil, aa bo »z vinom preganjal skrbi oblake«, ko zaključuje s pozdravom »Tvoj pivski brat«. Iz pisma veje neugnana šegavost pristnega Gorenjca. Šmarne gore pa se je do smrti rad spominjal, 1 R. Badjura. Izbrani izleti, 1953. ! Illir. Blatt, 1833, 143. s Vodnik. Pratika, 1795. 4 PV 1895, 115. 3 Fr. Kidrič, Prešeren I, 300. • PV 1958, Z21.
Page 1 and 2: 70 LET
Page 3: Uvodna beseda Z letošnjim letom st
Page 6 and 7: novi ideal. In kaj bo dosegel? Okrn
Page 8 and 9: enu se v odbliskih beli perjanica
Page 10 and 11: trebna, pa zelo enostranska pa tudi
Page 12 and 13: trhel led, komaj še vidim, tako go
Page 14 and 15: Južna stena. Zleknem se na vroči
Page 16 and 17: stavil. In ljudje postavljajo ploš
Page 18 and 19: visokim vrhom na severozahodu zaklj
Page 20 and 21: dena gmota premika. Razna podjetja
Page 24 and 25: Šmarna c/ora (6S7 m) — Po sliki
Page 26 and 27: potrebe po njej, saj vodi že oddav
Page 28 and 29: nosti za slovensko planinstvo bi bi
Page 30 and 31: 3. Društvo mora gledati na to, da
Page 32 and 33: mu je dr. Fran Tominšek. Sledili s
Page 34 and 35: meteorologije in zdravstva, iz plan
Page 36 and 37: itnih hib in zgrešenih smeri ni om
Page 38 and 39: šop smrečja ali motvoz pod stopal
Page 40 and 41: Borba za narodno samostojnost je da
Page 42 and 43: Počitek v Radovni Foto: Pavel Kuna
Page 44 and 45: Tudi na kline so nas omenjene knjig
Page 46 and 47: in predstavniki sosednih planinskih
Page 48 and 49: »Mislimo, da naj bi žig ,Mladike'
Page 50 and 51: kočo, 1 izlet na Uršljo goro, 1 i
Page 52 and 53: sek odpravo v Dolomite, ki je bila
Page 54 and 55: tablic, zaves, namiznih prtov in os
Page 56 and 57: v »Die Alpen«. Omembe je vreden t
Page 58 and 59: vilo onih, ki z avtomobili, motorji
Page 60 and 61: zato prisrčnejši. Kmalu so Avstri
Page 62 and 63: ekspediciji. Istočasno bo udeleže
Page 64 and 65: plezanja. Maestri je izjavil, da je
Page 66: pografiji. Prostor za geologijo, mi
Page 69 and 70: MEDNARODNA ŠPEDICIJA, TRANSPORTI I
Page 71 and 72: LE DOBRO OPREMLJENEMU PLANINCU GORE
Page 73:
patentirano žico, svetlo in pocink
show all

Oktober - Planinski Vestnik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?