Oktober - Planinski Vestnik

More documents

Recommendations

Info

tablic, zaves, namiznih prtov in ostalega inventarja ter za nabavo projektorja pa so izdali din 227 339. Markacijski odsek je obnovil transverzalno pot od zgornje postaje vzpenjače do koče na Pesku. Z ureditvijo številnih cest in potov na Pohorju pa se pojavlja vprašanje, kdo bo postavil in uredil cestne kažipote, ker je to za društvo vendarle malo velik izdatek. Dne 30. 1. 1963 je bil formiran alpinistični odsek, ki ga vodi tov. ing. Pavel Jurič. Kljub začetnim težavam se je že 5 članov udeležilo smuka čez Pohorje. Začeli pa so tudi s plezalno šolo. Mladinski odsek praznuje desetletnico svojega obstoja. Vodniški tečaj je doslej opravilo že 36 mladincev, seminar in izpit za gorskega stražarja pa 7 mladincev. Mladinski odsek ima sedaj 15 dobrih vodnikov, pomaga pa jim tudi alpinistični odsek. Letos so prvič podelili »vodniški cepin«, simbol priznanja in pohvale najboljšemu vodniku tov. Francu Grušovniku. Razen njemu pa je odsek dal še posebno priznanje mladincem Igorju Borovniku, Bogotu Mrakiču, Nikotu Savickiju in bratom Jurše. Z mladinskim odsekom iz Zrenjanina so tudi letos sodelovali. Vodili so jih od Maribora preko Pohorja, Uršlje gore, Smrekovca, Kamniški Alp in Karavank na Triglav. Dogovorili so se. da se bodo ponovno srečali v gorah Durmitorja in nadaljevali pot po Julijcih, nekateri pa bodo prišli tudi njihov tabor ob Krnskem jezeru. Naklado revije Planinski razgledi so zvišali od 500 na 800 izvodov. Vse kaže. da se bodo kmalu lotili tiskane revije. Prof. Penovo, Bredo Gorjupovo, Nika Savicki in Edija Repoluska je mladinski občni zbor za njihovo delo pri tej reviji posebej pohvalil. Mladinci pa so napredovali tudi v zimskem planinstvu. Teden dni so se nahajali v gorskem svetu od Raduhe do Smrekovca. na Ruški koči pa je bilo 21 pionirjev na enotedenskem smučarskem tečaju. Nekateri so bili že lani in so letos že lepo napredovali. Njihovi fantje so bili tudi na turnem smuku KO Koroške. Na Krnskem jezeru so organizirali dva tabora s 30 udeleženci in so s planšarji iz planine Polje in Duplje postali že pravi znanci. Prijatelje pa imajo tudi v dolini Lepeni, ki jim pomagajo pri prevozu hrane. Pionirji so v dveh letih z nabiranjem odpadnega materiala prigospodarili din 80 000. upajo pa, da bodo zgledu pionirjev sledili tudi mladinci in z delom pri pogozdovanju zbrali nekaj denarnih sredstev. Mladinci se zelo zanimajo za predavanja, sami pa tudi že pripravljajo svoje lastne diapozitive za predavanja. Nekatere so že predvajali na mladinskem občnem zboru. V novembru bodo počastili visoki jubilej slovenskega planinstva s tem, da bodo mladi planinci iz mariborskih društev, Poljčan, Slovenske Bistrice, Celja in Koroške odgovarjali na vprašanja iz planinske zgodovine in varstva prirode. Društvo je na občnem zboru sprejelo nova društvena pravila, vsklajena z novim statutom PZS in ustanovilo Sklad Klopni vrh, ki ima namen zbirati potrebna finančna sredstva za zgraditev nove planinske postojanke na Klopnem vrhu. PD PREVALJE. Skladno s sklepi zadnjega občnega zbora se je UO trudil, da se organizacijsko utrdi. Njegova prizadevanja v tej smeri so bila uspešna. Tako je občinski ljudski odbor Ravne na Koroškem preteklo leto prvič zagotovil nekaj finančnih sredstev za GRS in omogočil najetje investicijskega kredita za elektrifikacijo doma na Uršlji gori, krajevni odbor SZDL Prevalje pa mu je dodelil dotacijo, ki jo je UO razdelil na AM, MO in GRS. Število članstva raste iz leta v leto in je društvo koncem leta 1962 vključevalo v svoje vrste 487 odraslih članov, 210 mladincev in 200 pionirjev. Na Planinski Vestnik je naročenih le 60 članov, vendar društvo zatrdno pričakuje, da bo dvignilo število naročnikov. Alpinistični odsek je bil okrepljen z mlajšimi močmi in šteje sedaj 35 članov in pripravnikov. Izvedli so pa tudi smučarske ocenjevalne vožnje in se udeležili turnega smuka po Koroški. Pestrejša je bila njihova letna sezona. Izkoristili so vsak prosti čas za plezanje v bližnjih in oddaljenejših stenah. Posamezni alpinisti so tako kot prejšnja leta zabelezili v preteklem letu več uspešnih vzponov. Tako je naveza Vidali-Peruš opravila več vzponov težjega značaja v ostenju Kamniških Alp m sicer v Rinkah, Planjavi in Ojstrici, uspešni pa so bili njihovi alpinisti tudi v stenah Raduhe in Pece. Bilanca njihovih plezalnih vzponov v preteklem letu izkazuje 39 zimskih in 129 letnih plezalnih vzponov različnih težavnostnih stopenj. Pri društvu obstaja tudi postaja GRS. ki je imela preteklo leto kar dosti opravka. Izvedla je več reševanj in poizvedovalnih akcij. Postaja je dobro organizirana in pod skrbnim vodstvom tovariša Franca Telcerja. Mladinski odsek je bil zelo delaven. Odsek je bil dokaj številen, saj je vključeval v svojih vrstah 351 članov, od tega 195 mladincev in 155 pionirjev. Odsek je bil razdeljen na vec skupin, te pa so bile na Prevaljah, Lešah in Jamnici. Zelo je skrbel za izmenjavanje propagandnega gradiva v izložbenih omaricah, ki služijo tudi za društvene novice. Tako je samo v omarici v Prevaljah 25-krat izmenjal gradivo, v Lešah 17-krat in na Jamnici 18-krat Odsek ima tudi agilne in dobro lzvezbane fotoamaterje. ki skrbe za posnetek vseh izletov in akcij. Na ta način je odsek v lanskem letu zbral nad 40 dokumentarnih posnetkov. Dalje se je mladinski odsek udeležil mladinskega tabora na Tujzlovem vrhu, smotre mladih planincev na Kozari, pohoda za Milovanovičev memorial na Pohorju, zimskega tečaja za smučarske vodnike na Komni, tabora koroških planincev-mladincev na Peci, odkritja spomenika kralja Matjaža na Peci itd Sodelovali so tudi pri raznih prireditvah, ki so jih organizirali mladinski odseki v Mariboru in Celju, udeležili so se turnega smuka po Koroški, mladinski odsek pa je tudi
iz planinske literature STOLETNICA PLANINSKIH REVIJ. Prva številka »Alpine Journal« je izšla marca 1. 1863, kot glasilo Alpine Cluba, ustanovljenega 1. 1857, prve planinske organizacije na svetu (SAC in CAJ 1. 1863, OAV 1. 1862). Poleti 1863 je že izšel prvi zvezek »Mitteilungen des OAV«. Predhodnik Alpine Journala pa so bili 1. 1859 in 1862 zborniki Peaks, Passes and Glaciers, nekaka letna poročila AC. Prav ti zborniki so bili pobudniki prve angleške planinske revije, v katere predgovoru je obrazložen program. Glasilo naj bi poročalo o delavnosti klubskih članov, o novih dogodkih v Alpah in o drugih gorovjih, o znanstvenih izsledkih v gorah in o planinski literaturi Izdajatelj H. B. George ugotavlja, da je revija sicer pozno prišla na dan, a ne prepozno, saj Alpe se dolgo ne bodo raziskane, daljni cilj pa je Himalaja, neizčrpno področje za avanture in za znanost. Prva številka AJ je imela 48 strani. Na prvem mestu je prinesla predavanje predsednika AC Kennedyja o prvem vzponu na Monte della Disgrazia. Sledi članek podpredsednika AC W. Longmanna o nesreči na ledeniku Aletsch in o nujnosti uporabe vrvi pripravil pot za mladinsko-planinsko transverzalo po Mežiški dolini po vseh krajih znanih iz narodnoosvobodilne vojne. Priprava te poti ni bila lahka, saj je bilo treba izbrati pot, ki bo obšla vse pomembne kraje njihovega terena. V glavnem je odsek tudi označil pot z markacijami. Odsek je priredil tudi številne skupinske izlete. Društvo pa je dobro delalo tudi na gospodarskem področju. Zaradi slabih vremenskih razmer je pričela koča na Uršlji poslovati v preteklem letu šele po 15. maju, zaprli pa so jo sele 1. decembra 1962, ker so se toliko zakasnila dela okrog televizijske postaje, ki so jo zgradili na Uršlji gori. Za društvo je pomemben 28. oktober 1962, ko je v postojanki prvič zagorela električna luč. Tokrat so ves material lahko prepeljali preko Slovenjgradca prav do vznožja gore, od tam pa s tovorno zicnico do vrha. Na prostovoljni način so člani spravili na vrh Uršlje gore okrog 3000 kg raznega gradiva v vrednosti din 108 000 pri tem pa so še opravili 3960 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti din 316 800 Od tega števila odpade na markacijska dela 75 ur v vrednosti 6000. 3285 ur gospodarskega dela v vrednosti din 262 800 in 600 ur organizacijskega dela v vrednosti din 48 000. Poleg že znanih starejših planincev so bili zelo marljivi tudi nekateri mladinci kakor Jože Kranjc Tomo Staudekar in Filip Dorči. Glavni obiskovalci so bili mladinci iz doline, delovni ljudje in številni tranverzalci. r na ledenikih. Tuckett, Kennedy in Leslie Stephen so prispevali članke o Monte Viso, Dent Blanche in Weisshornu. Sledi rubrika »Notes and queris« (beležke in vprašanja) Tu nekdo vprašuje, kako je z Ortlerjem in kako z gorskimi vodniki, ki opešajo ali po nesreča ostanejo invalidi. AJ je izhajal vsake četrt leta, kasneje vsake pol leta. Se danes ima enak format kakor pred 100, tudi v vsebini in redakciji ni bistvene razlike, le slik in risb je več. Širši je krog sotrudnikov, ni več omejen na člane kluba. Ob tej stoletnici omenimo še izredno razširjenost in številnost planinske periodične literature. Samo knjigarna DAV v Munchenu izdaja blizu 70 listov, po tematiki strokovno omejenih na planinstvo, in še 100 drugih ki so z alpinizmom v taki ali drugačni zvezi Vsak klub ima svoje glasilo, dalje mnoge sekcije in tudi privatniki. Helmut Zebhauser je napisal disertacijo o zgodovinskem razvoju planinskih revij in mu je 1. 1953 na munchenski univerzi prinesla doktorski klobuk. AJ po obliki in vsebini danes posnemajo naslednji časopisi: Himalayan Journal, American Alpine Journal, Canadian Alpine Journal in New Zealand Alpine Journal V Avstriji je iz Mitteilungen 1. 1863 že 1 1865 nastal Jahrbuch des OAV. L. 1869 je bil ustanovljen DAV in z njim Zeitschrift des L 1874 pa * \L i e imel naslov Zeitschrift des Du.OAV. Izhajal je do 1. 1942. Po 1. 1945 je spet izhajal Jahrbuch s podnaslovom, ki se tega planinskega anschlussa zavestno ni odrekel (Alpenvereinzeitschrift). Jahrbuch 1 1962 je bil 87. zvezek. Od 1. 1875 je spremljal to glasilo bilten Mitteilungen, ki pa je po 1 1945 spremenil obliko v Nemčiji in v Avstriji Tesna zveza med obema biitenoma pa ie ostala. DAV in OAV sta 1. 1950 oz. 1955 začeli izdajati vsak svoje mladinsko glasilo, OAV 1. 1950 Jugend in Alpenverein, DAV 1. 1955 Jugend am Berg. Der Bergsteiger je 1 19?3 na Dunaju ustanovil privatnik, 1. 1930 pa ga je prevzel DOAV, 1. 1949 je bil spet v privatnih rokah, 1. 1954 se je združil z avstrijsko povojno revijo Berge und Heimat in je danes poleg Jahrbucha in Mitteilungen tretje uradno glasilo OAV. Dunaj in Munchen sta središči nemško-avstrijske planinske literature, v Munchenu je DO let izhajala Deutsche Alpenzeitung, 'v obeh mestih vrsta drugih revij, mnoge od teh v rokah privatnikov. (Tourist, Alpenfreund Neue deutsche Alpenzeitung, AUgemeine Bergsteigerzeitung, Berg und Ski, Bergkamerad itd.) Od 1. 1879 izhaja Osterreichische Alpenzeitung, najuglednejša alpinistična revija v nemškem jeziku, glasilo OAC. Revija ne izplačuje honorarjev, vsak sotrudnik si šteje v east, ce sodeluje v njej. Tudi v Švici se bliža planinska periodika svoja stoletnici. SAC je 1. 1874 izdal svoj .Jahrbuch, za romansko Švico Echo des Alpes in Alpina, 1. 1924 pa je ta tri glasila združil
Page 1 and 2:
70 LET
Page 3: Uvodna beseda Z letošnjim letom st
Page 6 and 7: novi ideal. In kaj bo dosegel? Okrn
Page 8 and 9: enu se v odbliskih beli perjanica
Page 10 and 11: trebna, pa zelo enostranska pa tudi
Page 12 and 13: trhel led, komaj še vidim, tako go
Page 14 and 15: Južna stena. Zleknem se na vroči
Page 16 and 17: stavil. In ljudje postavljajo ploš
Page 18 and 19: visokim vrhom na severozahodu zaklj
Page 20 and 21: dena gmota premika. Razna podjetja
Page 22 and 23: Za knjigo Naš alpinizem, ki je iz
Page 24 and 25: Šmarna c/ora (6S7 m) — Po sliki
Page 26 and 27: potrebe po njej, saj vodi že oddav
Page 28 and 29: nosti za slovensko planinstvo bi bi
Page 30 and 31: 3. Društvo mora gledati na to, da
Page 32 and 33: mu je dr. Fran Tominšek. Sledili s
Page 34 and 35: meteorologije in zdravstva, iz plan
Page 36 and 37: itnih hib in zgrešenih smeri ni om
Page 38 and 39: šop smrečja ali motvoz pod stopal
Page 40 and 41: Borba za narodno samostojnost je da
Page 42 and 43: Počitek v Radovni Foto: Pavel Kuna
Page 44 and 45: Tudi na kline so nas omenjene knjig
Page 46 and 47: in predstavniki sosednih planinskih
Page 48 and 49: »Mislimo, da naj bi žig ,Mladike'
Page 50 and 51: kočo, 1 izlet na Uršljo goro, 1 i
Page 52 and 53: sek odpravo v Dolomite, ki je bila
Page 56 and 57: v »Die Alpen«. Omembe je vreden t
Page 58 and 59: vilo onih, ki z avtomobili, motorji
Page 60 and 61: zato prisrčnejši. Kmalu so Avstri
Page 62 and 63: ekspediciji. Istočasno bo udeleže
Page 64 and 65: plezanja. Maestri je izjavil, da je
Page 66: pografiji. Prostor za geologijo, mi
Page 69 and 70: MEDNARODNA ŠPEDICIJA, TRANSPORTI I
Page 71 and 72: LE DOBRO OPREMLJENEMU PLANINCU GORE
Page 73: patentirano žico, svetlo in pocink
show all

Oktober - Planinski Vestnik

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?