Oktober - Planinski Vestnik

pografiji. Prostor za geologijo, mineralogijo,
favno, floro, klimatologijo in ledenike je
močno skrčen. Te stroke bo prevzel predvsem
prirodoslovni muzej v Bernu in drugi
muzeji.
Prva dvorana je vsa v znamenju CAS. Nasproti
vhodu visi velika karta i : 50 000 (dar
zvezne topografske službe), ki predstavlja
vse švicarske gore. Pritisk na gumb in obiskovalcu
se s svetlobnimi znaki na karti prikaže
položaj 151 koč CAS in mesto 130 gorskih
reševalnih postaj, če pritisnemo na drug
gumb. V isti dvorani so makete nekaterih tipičnih
koč: Prva iz 1. 1863 — Grunhornhutte
(ob tem: zadnji čas je, da se narede makete
naših prvih koč. Vodnikove ni več, Kocbekova
razpada, itd.), ki je imela komaj 6 ležišč
(kakor naša prva Mozirska koča iz 1.
1896, ki je tudi davno že ni več, celo fotografije
so redke); dalje prva koča pod Matterhornom
(1880—1915). Več vitrin kaže dokumente
o ustanovitvi CAS.
Velik prostor je določen za raziskovanje in
za zgodovino odkrivanja Alp. Na stenah so
imena, portreti, citati velikih pionirjev alpinizma.
En kot je posvečen gorskim vodnikom,
druge vitrine reševalnim napravam in
opremi prvih alpinistov. V gornjem nadstropju,
ki je bil prenovljen že 1. 1959, je
topografija, nekdanja, klasična in moderna
kartografija. Dvorana reliefov je ponos muzeja.
Kdor jih je videl, bo priznal, da po pravici.
Kaj stroškov pomeni za muzej samo ta
dvorana!
NOVE SMERI V DOLOMITIH: Jugozahodna
stena Rode di Vael je visoka 400 m. Štirje
italijanski plezalci de Francesch, Franceschetti,
Romanin in Vuench so zabili vanjo
400 klinov, med njimi 60 svedrovcev, da so
potegnili čez njo direttissimo med smermi
Maestri — Baldessari in Brandler — Hasse.
Nemci Kauschke, Siegert in Uhnert, prva
oba znana iz zimskega Matterhorna in Velike
Cine so v Rodi di Vael v isti steni plezali kot
tretji pozimi. V Saas Maor pa je januarja
1963 prvič pozimi preplezal vzhodno steno
mladi Marchesini sam, v osmih urah z enim
bivakom. To je ena najlepših smeri v Dolomitih,
datirana od 1. 1926 in šteje doslej 100
ponovitev. Pred Marchesinijem sta jo kot
samohodca preplezala le Maestri in Franceschini.
Marchesini je, kaže, nova zvezda med
Dolomiti. Sam je preplezal pozimi kot prvi
smer Castiglioni — Detassis v Cima Canali
in smer Solda v Torre Giallo, obe v enem
dnevu. Angleška naveza Crew in Wright je
lani kot tretja ponovila smer Philipp —
Flamm v Civetti. To smer ocenjujejo kot
najtežjo smer prostega plezanja v vseh Alpah.
Plezala sta 23 ur, v 40 raztežajih sta zabila
komaj 37 klinov. Ista angleška naveza je
zmogla Sollederjevo smer v severozahodni
steni Civette, Cassinovo v severni steni Zapadne
Cine in Bonattijev steber v Di'uju.
Sollederjeva smer šteje doslej 200 ponovitev.
Med Comicijevo in Sollederjevo sta Kaiser
in Rosenzopf potegnila septembra 1962 smer
»Mladost«, 26 ur plezanja, Ai in Aa.
ZVEZNI NAGRADNI NATEČAJ
za najboljši barvni diapozitiv s planinsko tematiko
Pogoji za
udeležbo:
1. Nagradnega natečaja se lahko udeleži vsak
državljan SFRJ.
2. Avtorji lahko predložijo poljubno število barvnih
diapozitivov.
3. Motivika je popolnoma svobodna — edini pogoj
je, da je v kakršnikoli zvezi s planinstvom.
Prednost imajo še nerepreducirani diapozitivi.
4. Diapozitivi naj bodo uokvirjeni v steklene
okvirje in opremljeni s podatki (naslov motiva,
priimek in ime avtorja).
5. Za najboljše barvne diapozitive so razpisane sledeče
nagrade:
pi va nagrada v znesku 2 0 000 din.
druga nagrada v znesku 15 000 din,
tretja nagrada v znesku 10 090 din,
četrta nagrada v znesku 8000 din.
peta nagrada v znesku 6000 din.
Za najboljšo kolekcijo barvnih diapozitivov (najmanj
osem):
prva nagrada v znesku 2 0 0 0 0 din,
druga nagrada v znesku 15 000 din.
Poleg nagrajenih diapozitivov bo prireditelj odkupil
tudi določeno število diapozitivov po ceni
1 0 0 0 din za komad.
6. Vsi nagrajeni diapozitivi postanejo last prireditelja
s pravico do reprodukcije.
7. S poslanimi diapozitivi bo prireditelj ravnal
skrbno, vendar ne odgovarja za poškodbe ali
izgubo nastalo pri transportu.
8. Rok za oddajo barvnih diapozitivov je do 1. novembra
1963 na naslov:
PD Ljubljana-matica, Miklošičeva 17 z oznako
»Za nagradni natečaj«.
9. Posebnost ocenjevanje predloženih diapozitivov
bo javno ocenjevanje strokovne žirije in članstva
na podlagi anketnih lističev na posebej za to
prirejenem članskem večeru PD Ljubljanamatica.
PD Ljubljana-matica
Planinska zveza Slovenije ustanavlja slovenski planinski muzej. Da bi delo
zanj čimprej in čimbolje steklo, bo namestila honorarnega kustosa. Osebe, ki
imajo za to veselje, smisel in sposobnost, prosimo, da pošljejo prijave z življenjepisom.
Vse drugo po dogovoru. Prijave pošljite vsaj do 1. novembra t. 1.
na naslov Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvofakova 9.