Oktober - Planinski Vestnik

»Mislimo, da naj bi žig ,Mladike' imel predsednik
PD Postojna, kjer se dobi tudi žig —
duplikat drugič ukradenega žiga .Vremščica',
da ne bo treba moledovati zanj pri bivši
natakarici, ki ima kočo Mladika v zakupu
za nedeljsko popivanje. Ce že koča ni več
planinska last, naj bo vsaj žig na razpolago
pri PD Postojna kot žalosten spomin na propadajočo
planinsko idejo na Primorskem kar
po vrsti...«
Ne vem, kako so razumeli in sprejeli gornja
dva stavka postojnski planinci, mislim pa,
da so bili prizadeti tako kot jaz; in zdi se
mi tudi, da je bil tako ali drugače prizadet
tudi vsak drug slovenski planinec, ki mu je
kaj do naših skupnih planinskih problemov.
Osebno pa sodim, da so gornje besede čisto
navadno klevetanje, pa brez zamere, tov. Šuštaršič.
Če bi tudi bilo vse gornje res, bi se
o zadevi lahko izrazili nekoliko manj ostro.
Pretehtajmo nekoliko besede tov. Šuštaršiča;
tisto o popivanju je slišati nekako tako. kot
bi bila Mladika nedeljsko zbirališče postojnskih
pijancev. Lahko pa tudi tako: znano je,
da je Mladika priljubljeno izletišče postojnskih
družin in se je torej upravičeno bati, da
je alkoholizem med postojnskimi družinami
nevarno razširjen. Res ni seveda ne eno ne
drugo, pač pa je obisk koče dovoljen vsakomur.
Menda ja ni narobe, če PD Postojna
nudi gostom na razpolago razne brezalkoholne
in alkoholne pijače? Tudi ne razumem,
kako more pisec napisati, da Mladika ni več
planinska last. Mala kočica ni nikakršen visokogorski
dom niti koča ne, in si zato ne more
privoščiti oskrbnika. PD je zato bilo prisiljeno
imeti kočo odprto le ob nedeljah, ko je dovolj
obiska in se dogovoriti z omenjeno tovarišico,
da v njej gospodinji. Ali pa se tov. Šuštaršiču
zdi morda bolj prav, da kočo zapremo
in jo uporabljamo le za pionirske in
mladinske sestanke? S tem, da je Mladika
odprta gostom, predstavlja vir dohodkov,
katerih levji delež gre za mladinski odsek,
ki je najdelavnejši odsek v društvu in eden
izmed najdelavnejših mladinskih odsekov v
Sloveniji sploh. In da je temu tako, gre zahvala
prav pravilnemu odnosu do planinskega
naraščaja v PD Postojna. Je morda za tov.
šuštaršiča to znak propadajočih planinskih
idealov? Naj omenim še to, da je pri delu
z mladino najzaslužnejši predsednik PD Ivan
Rozman. To je zanj gotovo važnejša naloga,
kot pa hraniti žige okoliških vrhov. Vendar
je tudi to za tov. Rozmana precejšnja žrtev,
če pomislimo, da gre skozi njegovo stanovanje
vsako leto iz tega ali onega vzroka
kar precejšnje število planincev. Tudi ne
moremo nič zato, če se najdejo po naših vrhovih
vandali, ki kradejo žige in uničujejo
vpisne knjige in škatle. PD Postojna skuša
storiti pač to, kar more, pri čemer Vremščica
niti ne spada v naše delovno področje. Pa še
nekaj o markacijah: kako je drugod, ne vem,
toda na področju PD Postojna, ki sega od
Nanosa do Vremščice, so pota markirana popolnoma
v redu.
PD ZABUKOVCA. Društvo je imelo občni
zbor dne 16. 3. 1.1. ob zadovoljivi udeležbi
članov. Skrbelo je predvsem za vključitev
novih članov, zlasti mlajših, saj jih ima v
svojih vrstah komaj 10 °/o. Mladinski skupini
ima v Zabukovci, ki ju vodita mladinca Vili
Narberger in Bruno Goropevšek ter v Libojah.
ki vodi Kari Planinšek. V načrtu ima
zgraditev lastnega planinskega zavetišča pod
Gozdnikom, na lastnem zemjišču.
PD RAŠICA. Društveni občni zbor — četrti
po številu — je bil povezan s proslavo 70-letnice
slovenske planinske organizacije.
Glede na obsežnost društvenega področja delo
ni potekalo tako zadovoljivo, kot bi bilo želeti.
Prva društvena skrb je bila tesna povezava
med člani, kar mu pa ni vedno povsem uspelo.
Tak primer je v tovarni Rašica, kjer so še
lansko leto imeli 78 članov. Skupina v letošnjem
letu ni pokazala nikakega delovnega in-
Posebej morda še o odseku Pivka—Vremščica:
Kot bivši član UO lahko povem, da
smo o tem odseku precej govorili in tudi
ukrepali; dr. Šalamun iz Kopra in tov. Rozman
sta bila pri tem delu zelo zaslužna in
že lep čas je ta del poti markii-an tako, da
se planincu ni treba več voziti z vlakom.
Zakaj o tem transverzalci niso obveščeni, ne
vem,'toda na PZS za pot vedo. Tudi ne vem,
zakaj niso transverzalci obveščeni o tem, da
obvezni žig v Postojni ni več potreben. Prav
pa bi bilo, če bi tak žig uvedli v Predjami.
Še nekaj besed bi rad povedal v obrambo
PD Idrija, ki skrbi za kočo na Javorniku.
O problemih, ki tarejo to društvo, ne bi pisal,
naj si tako tov. Šuštaršič, kot tudi ostali planinci
preberejo kaj več o tem v 8. številki
Planinskega vestnika v poročilu o občnem
zboru tega društva. V tem primeru je dolžnost
vse planinske javnosti in naše skupnosti
sploh, da skušamo PD Idriji pomagati,
da bi bili problemi, ki ga tarejo, čimprej odpravljeni.
Tov. šuštaršič, gornje sem napisal zato, ker
sem že od mladih nog član PD Postojna in
lahko rečem, da sem zrasel skupaj s kočo
Mladiko. Upam si trditi, da poznam razmere
v PD Postojna nekoliko bolje kot vi. Neobjektivne
kritike ne potrebujemo, če pa že
kritiziramo, je naša dolžnost, da navajamo
resnična dejstva in se o zadevi nekoliko bolje
pozanimamo. Na koncu bi tov. Šuštaršiča še
rad vprašal, če si morda predstavlja, kako
bi izgledal naš Planinski vestnik, če bi vsi,
ki vanj pišejo, pisali v takšnem stilu, kot je
pisal on. Mislim tudi, da snovi za pisanje
ne bi zlepa zmanjkalo.
Pavel Vertovec