Oktober - Planinski Vestnik

je seveda vprašanje zakaj si kljub temu laste
visoki naslov visokogorskega vodnika. — Alain
de Chatellus je s tem odprl vprašanje, ki bi
o njem — mutatis mutandis — lahko spregovorili
povsod. Marsikaj je v teh stvareh še
nejasnega, nedomišljenega, opravljenega s
frazo in posploševanjem.
Ovitek Olsenove knjige je senzacionalen, čez
vso stran je z velikimi črkami vtisnjen problem
z naslednjim besedilom: »Štirje možje
na Eigerju — slabo opremljeni in slabo pripravljeni
— en sam je prišel iz severne stene
— kriv? — nedolžen? —«
FRANCOSKA GRS (Le Secours en Montagne)
se je 1. 1962 močno okrepila: Reševalci-piloti
so prišli do novih izkušenj, vedno več je bilo
alarmov, ki so terjali helikopter, ki je že prevzel
mesto med običajnimi reševalnimi sredstvi.
seveda za natančno opredeljene primere
in okoliščine. Na področju francoskih Alp so
v 1. 1962 intervenirali 179 krat in spravili z
gora 59 mrličev, 117 ranjencev in 57 pogrešanih.
Reševalnih dni je bilo 2363. Med reševalci
je bilo več kot polovica organov javne
varnosti, poleg tega vojaki in cariniki, dalje
poklicni vodniki, najmanj pa prostovoljnih
reševalcev. Spričo vedno večjih množic v gorah
se. tako kaže. v razvitih deželah prostovoljna
reševalna služba vedno bolj naslanja
na organizirano javno varnost,
ZIMSKI ALPINIZEM je odprl nov svet avantur
vsem, ki nimajo priložnosti, da bi se udeležili
velikih ekspedicij zunaj Evrope, pravi
Roberto Sorgato, ki opisuje svoj zimski vzpon
v Cima Su Alto. Novejše smeri v Dolomitih
so si zelo podobne in ne nudijo več čustvenih
vzgonov: dobra kondicija, dobra oprema, fizična
odpornost, odlična tehnika, klin za klinom,
pa si na vrhu. Pozimi pa je drugače. Sneg
spremeni pokrajino in ji vrne tisto samoto,
ki jo poleti rušijo koče, vzpenjače, žičnice,
avtomobili in masovni turizem. V vertikalni
steni ali onstran vertikale tehnični problemi
niso bistveno drugačni, le temperatura zahteva
večjo odpornost, — obremeni opremo, zavira
tempo plezanja in ga s tem otežuje. Kar je
poleti lahko, postane pozimi težko in često
problematično.
Zimski vzponi v Dolomitih se zadnja leta vse
bolj množe. nadaljuje Sorgato, le Civetta še
ni imela zimskih gostov. Civetta je še poleti
nevarna. Sorgato sam je sredi avgusta v Sollederjevi
smeri izgubil enega najboljših plezalcev
iz Belluna Gianfranca de Biasi. Pozimi
pa je Civetta najprej stvar resne psihološke
priprave. Civetta predstavlja ekstremno težavnost,
absolutno osamljenost, povratek je
dolg in kompliciran, nevarnost preži tudi pod
vrhom stene. Zato so se zanjo odločili Ronchi
iz Falcade, Redaelli iz Mandelladel Lario in
Sorgato sam in sicer za Livanosovo smer v
Cima Su Alto, zgodovinsko smer, ki je po drugi
svetovni vojni kazala pot v nov razvoj dolomitskega
plezanja. V njej sicer ni večjih
žetav, kot so jih imele predvojne dolomitske
smeri, pač pa je novost v tem, da jih je več
in v vseh raztežajih. Zimsko plezanje te smeri
sredi februarja 1962 je terjalo tri bivake in
ekstremno vzdržljivost. Obiskal jih je celo avion.
drugi in četrti dan, drugič kar dva aviona.
Sorgato pravi, da jim je ta pozornost pilotov
dobro dela. Poleg tega so plezalce ves čas
gledali z daljnogledi iz vznožne vasi. Sestop
je dobil, pravi Sorgato, kakor prebujanje iz
hudega sna.
BERNSKI PLANINSKI MUZEJ, o katerem
smo že večkrat poročali, je bil 17. aprila
letos prenovljen ponovno odprt. Muzej je bil
ustanovljen na pobudo bernske sekcije CAS
1. 1905. v sedanje poslopje na trgu Helvetia
pa je prišel 1. 1933. To leto je bila ustanovljena
tudi muzejska »ustanova«, ki jo vzdržujejo
švicarska zvezna vlada, republika in
mesto Bem, CAS in sekcija CAS Bern.
Dinamični direktor prof. dr. Georges Grosjean
je pri ponovni otvoritvi govoril o težavah,
ki so nastopale v štirih letih reorganizacije
muzeja. Pred seboj je imel nalogo, da
se omeji v številu eksponatov na najbistvenejše,
kajti minil je čas muzejev, prenatrpanih
z različnimi eksponati, ki utrujajo^ še
tako razpoloženega obiskovalca. Tempo časa
terja strog izbor eksponatov, njihovo valorizacijo
in revalorizacijo. Bernski muzej je
prava šola za druge planinske muzeje po
drugih deželah.
Odslej se bo ta planinski muzej posvečal
predvsem zgodovini planinstva in alpski to-
Planinslca založba pripravlja drugo popravljeno in izpopolnjeno izdajo vodnika
po transverzali »Po slovenskih gora h«. Uredništvo vodnika je z
20. sep. t. 1. prevzel tov. Vilko M a z i, znani planinski publicist.
Prosimo, da do 1. nove m b r a t. 1. sporočite vse pomanjkljivosti in neskladnosti,
ki ste jih opazili pri prvi izdaji tega vodnika, na naslov: Planinska
zveza Slovenije, Ljubljana, Dvorakova 9.