ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

108 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006
Priloga 4: Najpomembnejše
ugotovitve projekta
S pomočjo metodologije satelitskih računov za turizem je mogoče najceloviteje izračunati
pomen turizma za slovensko gospodarstvo.
Stari managerski pregovor pravi, da česar ne moreš meriti, ne moreš upravljati. Turizem je
zaradi narave dejavnosti zelo težko meriti. Medtem ko druge dejavnosti uporabljajo lahko
razumljive in medsebojno primerljive kazalce, kot so delež v BDP-ju, število zaposlenih in
podobno, turizem uporablja množico parcialnih in fizičnih kazalnikov (število turistov, nočitev,
prihodki v gostinstvu, itd.). Odločevalci pogosto ne razpolagajo z ustreznimi podatki o pomenu
turizma v gospodarstvu; zato lahko pride do neoptimalnih in neustreznih odločitev.
Osnovna specifika turizma je, da ga določa povpraševanje (aktivnosti obiskovalcev) in ne
ponudba, tako kot pri drugih panogah. Kmetijstvo je tisto, kar delajo kmetje, bančništvo
je tisto, kar počnejo banke. Toda turizem je tisto, kar kupujejo turisti. Sestoji se namreč iz
množice različnih storitev in produktov, ki jih združuje dejstvo, da jih uporabljajo obiskovalci
med turističnim potovanjem. Določena storitev (npr. strežba hrane in pijače) je lahko del
turizma, če jo porabi turist, ali pa tudi ne, če jo npr. porabi lokalen prebivalec. V uradnih
statistikah turistična dejavnosti ni predstavljena kot enotna dejavnost, temveč so z njo
povezani učinki zajeti v različnih področjih BDP, npr.: gostinstvo, poslovne storitve, trgovina,
transport, itd. Zaradi teh specifik turizma, se statistično spremljajo predvsem fizični tokovi
(število obiskovalcev, število nočitev) in ne toliko ekonomski (denarni) tokovi.
Da bi izboljšali merjenje ekonomskega pomena turizma so strokovnjaki iz več mednarodnih
organizacij (ZN, UNWTO, OECD, Eurostat) razvili metodologijo satelitskih računov za turizem
(v nadaljevanju SRT). SRT so najbolj razdelan in celovit pristop k ocenjevanju ekonomskega
pomena turizma v določenem gospodarstvu. Navezujejo se na nacionalne račune države (kot
satelit oziroma dodatek). Sestojijo se iz številnih jasno definiranih konceptov in metodoloških
pristopov, ki jih predstavljamo v glavnem dokumentu. Merijo obseg ponudbe in povpraševanja
v sektorju turizma in njegovo vlogo v narodnem gospodarstvu, vrednost blaga in storitev ter
vpliv na zaposlovanje. Osrčje SRT tvori deset tabel, ki prikazujejo različne vidike turističnega
povpraševanja oziroma ponudbe. SRT omogočajo 1) izdelavo koherentnega in verodostojnega
statističnega pregleda turizma na nivoju narodnega gospodarstva; 2) oceno pomena turizma
na narodnogospodarski ravni, primarno skozi delež turizma v celotnem BDP-ju in delež
turizma v ustvarjeni dodani vrednosti; 3) oceno posrednih učinkov turizma na preostale
gospodarske sektorje; 4) oceno pomena turizma z vidika zaposlovanja in trga delovne sile;
5) mednarodno primerljivost rezultatov. S tem vplivajo na boljše ustvarjanje oz. oblikovanje
razvojnih politik in strategij ter omogočajo mednarodno primerjavo podatkov.
Kaj sploh je turizem
SRT opredeljujejo turizem razmeroma široko. Obiskovalec oziroma turist je opredeljen
kot oseba, ki potuje izven svojega običajnega okolja za dobo manj kot 12 mesecev in katere
glavni motiv za potovanje ni izvedba aktivnosti za katero bi bila plačani v kraju kamor potuje.
Obiskovalce delimo glede na čas trajanja njihovega obiska na določeni lokaciji. Tako ločimo
enodnevne obiskovalce, ki posamezno lokacijo zgolj obiščejo, a tam ne prenočijo ter večdnevne
obiskovalce (turiste), ki se na posameznem kraju zadržijo za eno noč ali dlje.
Turistična potrošnja je definirana kot vsa potrošnja posameznika oz. vsa potrošnja v njegovem
imenu za namen potovanja, med samim potovanjem in v času bivanja na določeni destinaciji.
V to definicijo so zajeta tudi poslovna potovanja. Enako turistična potrošnja zajema potrošnjo
obiskovalcev, ki je neposredno vezana na potovanje, a je izvedena pred pričetkom potovanja