ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

110 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006
SRT v Sloveniji
Slovenija je po naročilu Ministrstva za gospodarstvo že v letu 2001 izvedla študijo izvedljivosti
SRT, nato pa (v letu 2004) tudi oceno SRT za leto 2000. V letu 2006 smo na Inštitutu za
socioekonomsko in poslovno evalvacijo, Ekonomska Fakulteta v Ljubljani, pripravili celovite
satelitske račune za leto 2003, ki je zadnje leto za katero so dostopni vsi statistični podatki.
Pripravili smo tudi preliminarne izračune za leto 2006 (z metodo ekstrapolacije). Projekt je
naročil in usmerjal Direktorat za turizem, MG, sofinancirala pa ga je tudi Evropska unija.
Ocene SRT temeljijo na več kot 100 primarnih in sekundarnih virih. Precej podatkov smo
pridobili neposredno od turističnih in drugih podjetij, opirali smo se tudi na vse ankete in
statistike, ki jih zbirajo SURS, STO, AJPES, UNPIS, itd. Za oceno običajnega okolja bivanja v
primeru domačih obiskovalcev v igralnicah smo izvedli tudi anketo med organizatorji potovanji.
Prav tako smo anketo izvedli med upravljavci najpomembnejših turističnih znamenitosti.
Za ustreznejšo interpretacijo podatkov smo opravili številne intervjuje s turističnimi in
statističnimi strokovnjaki. S tega vidika predstavljajo SRT za Slovenijo najpopolnejšo in
najcelovitejšo oceno obsega in strukture turizma v naši državi.
Obseg in struktura turistične porabe
Leta 2003 so turisti in enodnevni obiskovalci v Sloveniji porabili 2.167 mio EUR (Slika 2). Večino
(53%) porabe so prispevali tujci. Tako pri tujih kot pri domačih turistih izstopa velik delež
enodnevnih obiskovalcev. Tuji enodnevni obiskovalci so predvsem tranzitni potniki (pri katerih
so najpomembnejši izdatki za bencin ter cestnine) ter igralniški gosti. Na njih odpade kar 43%
turistične potrošnje tujcev. Pri domačih obiskovalcih, prispevajo enodnevni obiskovalci kar
50% celotne domače turistične potrošnje.
V letu 2006 je turistična potrošnja dosegla 2.880 mio EUR, kar predstavlja 33 odstotno rast
(nominalno v EUR). Delež tujcev v potrošnji se je povečal in sicer na 57%.
Slika 2: Obseg turistične potrošnje v Sloveniji v letu 2003
Zneski so v mio EUR
43%
1.158
57%
933
50%
53%
Enodnevni
43% 50%
obiskovalci
Turistična potrošnja
tujih obiskovalcev
Domača turistična
potrošnja
Skupaj (notranja
turistična potrošnja)
Bolj kot sama velikost je zanimiva struktura turistične potrošnje v Sloveniji. Prikazana je na
Sliki 3 in sicer za vse turiste skupaj ter ločeno za domače in tuje turiste. Po pričakovanjih,
precejšen delež porabe predstavljajo nastanitvene storitve (16%), strežba hrane in pijače (14%)