ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

More documents

Recommendations

Info

60 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006 5. Ocena skupnih (neposrednih in posrednih) učinkov turizma Neposredne učinke turizma smo predstavili v prejšnjem poglavju. V tem poglavju ocenjujemo posredne in skupne učinke turizma. Neposredni učinki so prihodki, delovna mesta, plače in davki, ki jih ustvari oziroma izplača turistični sektor. Posredni učinki so spremembe v prihodkih drugih podjetij v državi, v prihodkih vseh prebivalcev regije, oziroma v pobranih davkih v regiji, ki so posledica delovanja turističnega sektorja. Odvisni so od narave verige vrednosti v panogi, predvsem pa od deleža porabe izvoznega podjetja v državi, ter od porabe njegovih zaposlenih. Posredni učinki na ravni posameznega turističnega podjetja izvirajo iz treh dejavnikov. Prvič, podjetje del inputov, ki jih potrebuje za poslovanje nabavi pri domačih dobaviteljih. S tem se povečajo njihovi prihodki. Tudi dobavitelji del svojih inputov nabavijo pri domačih pod-dobaviteljih. Učinek povečanega povpraševanja tako potuje po verigi vrednosti navzgor. Drugič, zaposleni v turističnem podjetju, pa tudi zaposleni v njegovih dobaviteljih večino svojih plač porabijo v državi. S tem povečajo povpraševanje po blagu in storitvah številnih domačih podjetij (ter posledično tudi njihove prihodke). Tudi v tem primeru se povečano povpraševanje prebivalstva prenese po verigi vrednosti navzgor, ter tako vpliva na še večje število podjetij. Tretjič, gostje turističnega podjetja del svojega denarja porabijo izven podjetja oziroma neposredno v lokalnem gospodarstvu (npr. za gostinske storitve, prevoz, vstopne v muzeje in druge ustanove, nakupovanje, zabavo, itd.). S tem še dodatno prispevajo k povečanju gospodarske aktivnosti v regiji. Na ravni turističnega sektorja kot celote se upoštevata le prva dva dejavnika, saj se tretji izniči . Skupni učinki so vsota neposrednih in posrednih učinkov. Prikazujejo obseg celotne gospodarske aktivnosti v domačem gospodarstvu, ki je posledica delovanja turističnega sektorja. Multiplikatorji prikazujejo velikost posrednih učinkov. Običajno so izraženi kot razmerje med skupnimi učinki in neposrednimi učinki. Predstavljajo stopnjo povezanosti in samozadostnosti gospodarstva ter močno variirajo med državami, regijami in panogami 5.1 Metodološka izhodišča Posredne učinke turizma smo ocenili s pomočjo Input-Output modela Slovenije (SIOM), ki temelji na simetrični Input-Output tabeli 60 gospodarskih sektorjev za Slovenijo za leto 2001 (SURS, 2004). Simetrična Input-Output tabela tipa proizvod-proizvod za domačo proizvodnjo je bila uporabljena za izračun matrike tehničnih koeficientov. Iz matrike tehničnih koeficientov smo izračunali Leontijevo inverzno matriko, oziroma matriko multiplikatorjev. Multiplikatorji prikazujejo kumulativno spremembo v gospodarski aktivnosti države, ki je posledica začetne spodbude (npr. izvozni posel). Obstaja več različnih metodologij za izračun multiplikatorjev, ki se razlikujejo glede obravnave negospodarskih sektorjev (viri primarnih inputov oziroma končne potrošnje, kot so gospodinjstva, kapital, država). V tej študiji uporabljamo prilagojene Tip II multiplikatorje (včasih imenovane tudi SAM multiplikatorji). 7 Pri oceni multiplikativnih učinkov moramo upoštevati, da imajo znatne multiplikativne učinke le izvozne panoge, ki prinesejo »nov denar« v domače gospodarstvo. V primeru domačih panog so neto multiplikativni učinki manjši zaradi učinka substitucije (denar ki se porabi za eno dejavnost bi se drugače porabil za drugo dejavnost). Pri tem se kot izvozne panoge upošteva tudi domače panoge, ki »preprečijo« odtok domačega denarja v tujino (npr. obisk domačih toplic namesto obiska tujih toplic). S tega vidika je turizem večinsko izvozna panoga. 8 SAM multiplikatorji zajemajo tako neposredne kot vse posredne učinke. Obenem pa so nižji in bolj realistični od navadnih Tip II multiplikatorjev, ki jih ponavadi uporabljajo v podobnih študijah (BEA, 1997). SAM multiplikatorji namreč upoštevajo odlive v prejemkih gospodinjstev zaradi prispevkov za socialno varnost, davkov in prihrankov (upoštevani so le neto prejemki), pa tudi odlive sredstev gospodinjstev zaradi nakupov izven države.
61 Pri ocenjevanju ekonomskega vpliva je potrebno upoštevani učinke sprememb v prihodkih in izdatkih gospodinjstev. Zato so Input-Output model gospodinjstva vključena kot dobavitelji inputa (delo) drugim sektorjem gospodarstva, ter kot kupci outputa industrijskih sektorjev. Z drugo besedo, vrstica in stolpec gospodinjstev sta dodatna matriki tehnoloških koeficientov. Vrstica gospodinjstev prikazuje izplačila gospodinjstvom na Tolar oz. Evro outputa vrstičnega sektorja (sredstva za zaposlene). Izplačila vsebujejo prispevke delodajalca ter bruto plače. Toda, v modelu se lahko upoštevajo le prihodki, ki so na voljo za nadaljnjo potrošnjo. Zaradi tega so vnosi za vsako panogo v vrstici gospodinjstev znižani za povprečno stopnjo prispevkov delodajalca in delojemalca za socialno varnost ter za povprečno stopnjo dohodnine v ustrezni panogi. Vrstica gospodinjstev prikazuje izdatke gospodinjstev za produkte določene panoge kot delež v celotnih neto prihodkih gospodinjstev. Ker gospodinjstva določen delež blaga in storitev kupujejo v tujini ter ker plačujejo tudi davke na proizvode (npr. DDV) je vsota izdatkov za produkte vseh panog manjša od 1. Leontijeva inverzna matrika predstavlja osnovo za izračun multiplikatorjev. Proizvodni multiplikatorji za določeno panogo so dobljeni s seštevanjem vseh celic v ustrezni vrstici panoge (razen gospodinjstev, da se izognemo dvojnem štetju). Leontijeva inverzna matrika predstavlja tudi osnovo za izračun multiplikatorjev dodane vrednosti in zaposlenosti. Multiplikatorji dodane vrednosti se izračunajo z množenjem deleža dodane vrednost v celotni proizvodnji določenega vrstičnega sektorja ter nato seštevanjem vseh celic v ustreznem stolpcu. Pri izračunu multiplikatorja zaposlenosti so bila upoštevana povprečna razmerja med celotno proizvodnjo v določeni panogi in skupnim številom zaposlenih v tej panogi. 5.2 Ocena skupnih učinkov turizma Če upoštevamo tako neposredne kot posredne učinke turizma se pomen turizma v domačem gospodarstvu poveča. Vendar v tem primeru ne moremo več govoriti o turistični dodani vrednosti ali turističnem BDP-ju, saj posredni učinki zajemajo gospodarsko aktivnost vseh sektorjev, ki nastane kot posledica gospodarske aktivnosti turističnega sektorja. S tega vidika je primernejši naziv dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti (DVUGPTA). Celotna proizvodnja ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti je leta 2003 znašala 2.540 mio EUR. Za primerjavo naj navedemo, da je neposredna turistična proizvodnja (brez poslovnih potovanj) znašala 1.450 mio EUR. To pomeni, da je proizvodni multiplikator enak 1,75. Z drugimi besedami, če se proizvodnja v turističnih dejavnostih v povprečju poveča za 1.000 EUR se v povprečju proizvodnja v celotnem gospodarstvu poveča za 1.750 mio EUR. Dodana vrednost ustvarjena v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti znaša 1.425 mio EUR. To predstavlja približno 6,6% celotne bruto dodane vrednosti ustvarjene v gospodarstvu. Multiplikator dodane vrednosti znaša 2,01. To pomeni, da če se dodana vrednost v turističnih dejavnostih v povprečju poveča za 1.000 EUR se bo dodana vrednost v celotnem slovenskem gospodarstvu povečala za 2.010 EUR. Bruto domači proizvod ustvarjen v gospodarstvu kot posledica turistične aktivnosti znaša 1.921 mio EUR. To predstavlja približno 7,72% celotnega bruto domačega proizvoda Slovenije v letu 2003.
Page 1 and 2:
OCENA EKONOMSKEGA POMENA TURIZMA V
Page 3 and 4:
Ocena ekonomskega pomena turizma v
Page 5 and 6:
7 Uvodna beseda 8 Povzetek 12 Povze
Page 7 and 8:
UVODNA BESEDA Turizem se v Slovenij
Page 9 and 10: 9. Skupna domača turistična potro
Page 11 and 12: 11 končni interpretaciji teh podat
Page 13 and 14: 13 In preparation of the TSA we hav
Page 15 and 16: 15 accounts for less than 10% of th
Page 18 and 19: 18 Ocena satelitskih računov za tu
Page 90: 90 Ocena satelitskih računov za tu
Page 93 and 94: 93 7- Letalski potniški promet Air
Page 95 and 96: 95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Page 97 and 98: 97 0 0 7.952 7.882 0 0 0 0 0 0 0 0
Page 99 and 100: 99 0 0 54.502 0 3.329 57.831 7.194
Page 101 and 102: 101 SRT PODTABELA 10 d: Število go
Page 103 and 104: 103 SRT Tabela 2: Domača turistič
Page 105 and 106: 105 SRT Tabela 4: Notranja turisti
Page 107 and 108: 107 Priloga 3: Metodološka pojasni
Page 109 and 110: 109 (npr. nakup hrane, potovalnih p
Page 111 and 112:
111 ter prevozne storitve (11%). Ve
Page 113 and 114:
113
Page 115 and 116:
115 http://www.mg.gov.si (delovno p
show all

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?