ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

31
Običajno okolje je definirano na podlagi geografske razdalje in pogostosti posameznikove
aktivnosti v njem. Kraji, ki jih posameznik obiskuje rutinsko, t.j. večkrat na mesec so sestavni
del posameznikovega običajnega okolja, četudi so občutno oddaljeni od kraja njegovega
stalnega bivališča. Enako v običajno okolje spadajo kraji, ki so blizu posameznikovega stalnega
bivališča, četudi jih posameznik le izjemoma obišče.
Priporočeni metodološki okvir SRT nacionalnim statističnim uradom pušča možnost, da
običajno okolje definirajo na podlagi prepotovane razdalje, frekvence obiskov ali na podlagi
določitve administrativnih meja. Tak primer je npr. Kanada, ki kot zadrževanje v običajnem
okolju definira vsakršno potovanje krajše od 80 km, ki ne prečka državne meje. V Avstriji kot
običajno okolje upoštevajo kraje v radiju 50km od posameznikovega prebivališča.
Koncept običajnega okolja je ekonomski, ne pravni koncept. Tako npr. ilegalni priseljenci,
ki živijo v določeni državi niso obravnavani kot obiskovalci, saj so z ekonomskega vidika
svoje običajno okolje življenja in delovanja vzpostavili v tej državi. Na drugi strani pa uradno
dovoljenje za prebivanje v določeni državi, še ne pomeni, da je za osebo, ki tako dovoljenje
poseduje, dotična država tudi običajno okolje.
Enako ne gre enačiti konceptov običajnega okolja iz SRT s konceptom rezidentstva iz SNA in
metodologije plačilne bilance. Pri SNA je osrednji subjekt gospodinjstvo in medtem ko sta dve
osebi lahko rezidenta istega gospodinjstva ni nujno, da je njuno običajno okolje enako.
Običajno okolje in sekundarni domovi
Pomemben element statističnega spremljanja turizma so sekundarni domovi za počitek
in rekreacijo. O sekundarnem domu oz. stanovanju govorimo takrat, ko ima posamezno
gospodinjstvo stanovanje, bodisi lastniško ali najeto, ki ni njihovo primarno stanovanje in kraj
bivanja. Da je posamezno stanovanje obravnavano kot sekundarno mora izpolnjevati enega
ali več izmed sledečih pogojev:
• Gre za običajno okolje enega ali več članov gospodinjstva, vendar to ni njihovo primarno
bivališče;
• Gre za počitniško stanovanje, ki ga v namene rekreacije, počitka ali v druge namene, ki ne
bodo rezultirali v plačilu na mestu sekundarnega stanovanja, obiskuje eden ali več članov
določenega gospodinjstva;
• Gre za stanovanje, ki ga iz razlogov dela občasno obišče član gospodinjstva.
Za potrebe analize turistične aktivnosti je potrebno določiti, ali lahko obisk sekundarnega
stanovanja s strani člana gospodinjstva štejemo v krog turističnih aktivnosti. Po definiciji je
temu tako, če sekundarno stanovanje za člana gospodinjstva, ki ga obišče, ni običajno okolje.
Pogoj za to pa je, da je obisk rekreativno-počitniške narave, da sekundarno stanovanje ni
običajno delovno mesto oz. da ni mesto iz katerega posameznik običajno potuje na delo.
Turistična potrošnja
Turistična potrošnja je definirana kot vsa potrošnja posameznika oz. vsa potrošnja v njegovem
imenu za namen potovanja, med samim potovanjem in v času bivanja na določeni destinaciji.
V to definicijo so zajeta tako dejanska plačila, kot tudi imputirana plačila za storitve za katere
obiskovalci sicer ne plačajo, npr. bivanje v lastnem počitniškem stanovanju. V skladu z
definicijo turizma se v potrošnjo uvršča tudi potrošnjo na poslovnih potovanjih. Enako turistična
potrošnja zajema potrošnjo obiskovalcev, ki je neposredno vezana na potovanje, a je izvedena
pred pričetkom potovanja (npr. nakup kovčkov) ali po zaključku potovanja (npr. razvijanje
fotografij) ter nakupe trajnih potrošnih dobrin namenjenih izključno uporabi na potovanjih
(npr. kovčkov), četudi nakup le-teh ni neposredno povezan z določenim potovanjem.
Turistična potrošnja vključuje le transakcije, ki se zgodijo ob neposrednem stiku med
obiskovalcem in ponudnikom določenega produkta ali storitve, pri čemer pa obstoj
neposrednega stika ne pomeni, da mora do transakcije nujno priti. V turistično potrošnjo
so namreč vključene tudi imputirane transakcije, npr. vstopnine v muzeje, kamor je vstop
brezplačen ali subvencioniran s strani države ali določene neprofitne organizacije. Takšna