ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

27
2.2.1 Devizni priliv
Devizni prilivi zajeti v plačilni bilanci Slovenije so pomemben kazalec pomena receptivnega
turizma, medtem ko je za izhodni turizem pomemben vidik turističnih odlivov. Slika 10
prikazuje obseg in gibanje turističnih prihodkov in odhodkov v plačilni bilanci, kjer je za saldo
turistične devizne bilance značilen velik presežek, ki pomembno znižuje manjko v pokritosti
celotnega uvoza z izvozom.
Slika 10: Gibanje salda turističnih prihodkov in odhodkov v plačilni bilanci v mio EUR za obdobje
1995-2006
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
Izvoz potovanj (mio EUR)
Uvoz potovanj (mio EUR)
Vir: Banka Slovenije,
plačilne bilance za
obdobje 1995-2006.
0
1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Kot je razvidno iz zgornje slike, je zlasti po letu 2003 obseg prihodkov iz naslova izvoza potovanj,
kot posledica relativno visokih stopenj rasti receptivnega turizma pomembno prispeval k
dejstvu, da je v omenjenem obdobju obseg turističnih prihodkov za več kot 2-krat presegel
odhodke iz naslova uvoza potovanj. Tako so v letu 1995 slovenski državljani za turistične
namene v tujini porabili za okoli 432 mio EUR, medtem ko so tuji turisti za turistične namene
po oceni Banke Slovenije porabili okoli 838 mio EUR. V letu 2006 so slovenski državljani za
turistične namene v tujini porabili za okoli 651 mio EUR, medtem ko so tujci v Sloveniji porabili
okoli 1.502 mio EUR, kar je 2,5-krat več. V letu 2006 je bil tako salo turistične menjave v
plačilni bilanci pozitiven in je znašal okoli 851 mio EUR, medtem ko je celotni primanjkljaj
v tekočem delu plačilne bilance znašal 773 mio EUR oz. okoli 2,6% BDP-ja. Če primerjamo
povprečne letne stopnje rasti posameznih kategorij, lahko ugotovimo, da so skupni odhodki
povezani z uvozom potovanj rasli s povprečno letno stopnjo rasti okoli 13,7%, medtem ko so
skupni prihodki z izvozom potovanj v omenjenem obdobju rasli s povprečno letno stopnjo rasti
16,3%.
Pri splošnem pregledu strukture turističnega deviznega priliva iz naslova izvoza potovanj
(receptivni tuji turizem) velja na kratko izpostaviti relativno visok delež prodaje v prosto
carinskih in mejnih prodajalnah, ki je v obdobju do leta 1998 znašala povprečno okoli 15%
vseh turističnih deviznih prilivov na letni ravni. Po letu 1998 se je njihov delež začel močno
zmanjševati in je danes relativno nepomemben. Na drugi strani se je po letu 1998, še bolj
pa po letu 2003, začel povečevati delež priliva turističnih podjetij, igralništva, izobraževanja
in zdravljenja. V celotnem obdobju pa so seveda plačila s tolarsko gotovino predstavljala
najpomembnejši del turističnega priliva.