ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

mgrt.gov.si

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

27

2.2.1 Devizni priliv

Devizni prilivi zajeti v plačilni bilanci Slovenije so pomemben kazalec pomena receptivnega

turizma, medtem ko je za izhodni turizem pomemben vidik turističnih odlivov. Slika 10

prikazuje obseg in gibanje turističnih prihodkov in odhodkov v plačilni bilanci, kjer je za saldo

turistične devizne bilance značilen velik presežek, ki pomembno znižuje manjko v pokritosti

celotnega uvoza z izvozom.

Slika 10: Gibanje salda turističnih prihodkov in odhodkov v plačilni bilanci v mio EUR za obdobje

1995-2006

1.600

1.400

1.200

1.000

800

600

400

200

Izvoz potovanj (mio EUR)

Uvoz potovanj (mio EUR)

Vir: Banka Slovenije,

plačilne bilance za

obdobje 1995-2006.

0

1995 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Kot je razvidno iz zgornje slike, je zlasti po letu 2003 obseg prihodkov iz naslova izvoza potovanj,

kot posledica relativno visokih stopenj rasti receptivnega turizma pomembno prispeval k

dejstvu, da je v omenjenem obdobju obseg turističnih prihodkov za več kot 2-krat presegel

odhodke iz naslova uvoza potovanj. Tako so v letu 1995 slovenski državljani za turistične

namene v tujini porabili za okoli 432 mio EUR, medtem ko so tuji turisti za turistične namene

po oceni Banke Slovenije porabili okoli 838 mio EUR. V letu 2006 so slovenski državljani za

turistične namene v tujini porabili za okoli 651 mio EUR, medtem ko so tujci v Sloveniji porabili

okoli 1.502 mio EUR, kar je 2,5-krat več. V letu 2006 je bil tako salo turistične menjave v

plačilni bilanci pozitiven in je znašal okoli 851 mio EUR, medtem ko je celotni primanjkljaj

v tekočem delu plačilne bilance znašal 773 mio EUR oz. okoli 2,6% BDP-ja. Če primerjamo

povprečne letne stopnje rasti posameznih kategorij, lahko ugotovimo, da so skupni odhodki

povezani z uvozom potovanj rasli s povprečno letno stopnjo rasti okoli 13,7%, medtem ko so

skupni prihodki z izvozom potovanj v omenjenem obdobju rasli s povprečno letno stopnjo rasti

16,3%.

Pri splošnem pregledu strukture turističnega deviznega priliva iz naslova izvoza potovanj

(receptivni tuji turizem) velja na kratko izpostaviti relativno visok delež prodaje v prosto

carinskih in mejnih prodajalnah, ki je v obdobju do leta 1998 znašala povprečno okoli 15%

vseh turističnih deviznih prilivov na letni ravni. Po letu 1998 se je njihov delež začel močno

zmanjševati in je danes relativno nepomemben. Na drugi strani se je po letu 1998, še bolj

pa po letu 2003, začel povečevati delež priliva turističnih podjetij, igralništva, izobraževanja

in zdravljenja. V celotnem obdobju pa so seveda plačila s tolarsko gotovino predstavljala

najpomembnejši del turističnega priliva.