ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

64 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006
6. Mednarodna in medčasovna
primerjava pomena izsledkov
V tem poglavju najprej primerjamo ocene SRT za leto 2003 z ocenami SRT za leto 2000. Nato
izvedemo tudi mednarodno primerjavo ugotovitev s SRT nekaterih izbranih držav, ki nam poda
dodaten vpogled v relativen pomen turizma v Sloveniji.
6.1 Primerjava s SLO SRT 2000
Pri primerjavi rezultatov in ugotovitev SRT za leto 2003 z ugotovitvami iz leta 2000 je potrebno
nujno izpostaviti, da primerjava vsebinsko ni možna oz. smiselna, predvsem na račun razlik
v metodologiji in metodoloških pristopih. Čeprav tako SRT za leto 2003, kot njihov predhodnik
za leto 2000 temeljijo na skupnih metodoloških smernicah svetovno uveljavljene metodologije
SRT, pa je uporabljena metodologija v okviru SRT za leto 2003 vsebinsko in metodološko
pomembno nadgrajena ter bližje usmeritvam splošne SRT metodologije v primerjavi z letom
2000.
Vsekakor so prvotni SRT za leto 2000 predstavljali velik napredek na področju statistike
turizma v Sloveniji in so kot taki »orali ledino« na tem področju. Vzpostavili so veliko inovativnih
metodoloških pristopov brez katerih tudi SRT za leto 2003 danes ne bi bili to kar so, saj smo
pri njihovi oceni izhajali iz temeljev, ki so jih postavili SRT za leto 2000 dobro, ter to še dodatno
nadgradili (npr. izdelava nove in inovativne metodologije za oceno izdatkov za bencin in
cestnine). V omenjenem obdobju je močno napredovala tudi slovenska statistika turizma, na
voljo je postalo več natančnejših podatkov tako z vidika slovenskega turizma kot celote, kot tudi
z vidika posameznih zaključenih področij turizma (npr. pohodniški turizem, turistične kmetije,
kongresni turizem, ipd.). Na tem področju je še posebej pomembno izpostaviti številne raziskave
STO, ki so poglobljeno preučile različne segmente turistične ponudbe in povpraševanja.
Omenjeni napredek na področju spremljanja statistike turizma nam je omogočil večji nabor
podatkov za naše analize in kakovostnejše vire, zaradi česar je bilo potrebnih uporabiti manj
(močnih) predpostavk in ocen v primerjavi z SRT za leto 2000. Seveda so tudi SRT za leto 2003
ter njihova ekstrapolacija za leto 2006 podvrženim nekaterim omejitvam, ki izhajajo predvsem
iz omejitev uradne statistike turizma ter njihovega zbiranja podatkov (npr. zelo slabo je pokrito
področje statistike tujih dnevnih turistov, tujih tranzitnih turistov, domačih dnevnih turistov,
ipd.), kot tudi iz zelo kratkih časovnih rokov (4 meseci v poletnem času), ki so onemogočali
celovitejše in bolj poglobljeno zbiranje primarnih podatkov. Kljub temu predstavljajo SRT 2003
ter njihova ekstrapolacija za leto 2006 povsem primerljivo oceno celovitega pomena turizma
v Sloveniji tudi v primerjavi z drugimi državami (npr. Švica in Avstrija) ter dobro osnovo za
nadaljnji razvoj in celovito spremljanje slovenskega turizma.
Navkljub izpostavljenemu dejstvu o ne primerljivosti rezultatov SRT za leto 2003 z ugotovitvami
SRT za leto 2000, Tabela 6‐1 v nadaljevanju prikazuje prerez temeljnih ugotovitev obeh študij.
Kot je razvidno iz tabele so se vsi temeljni agregati za leto 2003 glede na leto 2000 močno
povečali. Tako se je npr. Turistična potrošnja tujih turistov in enodnevnih obiskovalcev v gotovini
(SRT Tabela 1) povečala iz 221.129 mio SIT na 270.601 mio SIT oz. za 122%. Skupna notranja
potrošnja tujih in domačih turistov in enodnevnih obiskovalcev v gotovini (zadnji del SRT
Tabele 2) se je povečala iz 108.324 mio SIT na 217.963 mio SIT oz. za 201%. Pri tem je potrebno
poudariti, da so SRT za leto 2000 ocenjevali le potrošnjo domačih obiskovalcev, ki potujejo v
domači državi (prvi del SRT Tabele 2), SRT za leto 2003 pa so ocenili celotno tabelo 2, vključno
z domačo potrošnjo rezidentov na poti v tujino. Zaradi celovitejšega zajema domače potrošnje
je ustrezno višja tudi končna vrednost. Celotna notranja turistična potrošnja (tuja + domača)