ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

More documents

Recommendations

Info

32 Ocena satelitskih računov za turizem za leto 2003 ter ekstrapolacija za leto 2006 obravnava turistične potrošnje je v skladu s splošnimi koncepti SNA. V splošnem lahko turistično potrošnjo obiskovalcev razdelimo na: • Končno potrošnjo obiskovalcev proti plačilu. Le-ta predstavlja največji delež potrošnje obiskovalcev; • Končno porabo obiskovalcev proti plačilu v naravi; • Turistične socialni transferje, t.j. vse oblike subvencij turističnim ekonomskim subjektom; • Turistično potrošnjo podjetij. Slika 11: Grafični prikaz turistične potrošnje obiskovalcev Konènadenarna potrošnja obiskovalcev Barterske transakcije obiskovalcev Skupna konèna potrošnja obiskovalcev Proizvodnja obiskovalcev za lastno konèno porabo Druga nedenarna plaèila Konènanedenarna potrošnja obiskovalcev Dejanska konèna potrošnja obiskovalcev Nedenarnitransferi za socialno varnost v turizmu Nedenarne socialne pomoèi v turizmu Turistièni socialni transferi Potrošnja obiskovalcev Individualne netržne turistiène storitve Turistièna potrošnja podjetij Vir: RMF, 2003, str. 28.
33 Turistična potrošnja zajame le končno potrošnjo, izjeme nastopijo le v primeru podjetij, ko turistični produkti ali storitve lahko igrajo vlogo inputa v proizvodnem procesu in so tako v vlogi vmesne potrošnje. V turistično potrošnjo ne spadajo naslednje kategorije izdatkov: • Plačila obresti na izdatke, ki so nastali skozi potrošnjo obiskovalca; • Nakupi finančnih in nefinančnih sredstev, npr. umetniških slik, vrednostnih papirjev, zemlje, v času trajanja potovanja. Omenjene transakcije namreč spadajo v domeno kapitalskih in ne turističnih transakcij; • Vsakršni nakupi s komercialnimi nameni, npr. za kasnejšo prodajo, uporabo v proizvodnem procesu, ipd. Posebno mesto v analizi potrošnje obiskovalcev zajemajo nakupi trajnih potrošnih dobrin, saj v zvezi z njimi nastopi dilema, ali spadajo v okvir turistične potrošnje ali ne. Metodologija SRT svetuje, da vse trajne potrošnje dobrine, ki so namenjene izključno uporabi na potovanju, npr. kovčki, vključimo v turistično potrošnjo. Pri trajnih dobrinah, ki pa se lahko uporabljajo tudi v neturistične namene, npr. kamere, športna oprema, pa naj bodo v turistično potrošnjo vključene zgolj v primeru, da so bile kupljene tekom potovanja. Tako kot turistična potrošnja ni časovno omejena zgolj na čas trajanja potovanja, tudi ni geografsko omejena na okolje, ki ni posameznikovo običajno okolje. Del turistične potrošnje namreč navadno, če ne celo nujno, nastane v posameznikovem običajnem okolju, npr. nakup letalske vozovnice, plačilo počitniškega paketa, nakup prtljage, razvijanje slik posnetih na potovanju... Geografsko razdelimo turistično potrošnjo na naslednje kategorije: • Domača turistična potrošnja: potrošnja domačih turistov v državi. • Turistična potrošnja v tujini: potrošnja domačih turistov v tujini. • Tujska turistična potrošnja: potrošnja tujih obiskovalcev, eno- in več-dnevnih, v državi. • Notranja turistična potrošnja: potrošnja obiskovalcev v državi. Sestoji iz domače turistične potrošnje in tujske turistične potrošnje ter tistega dela potrošnje za potovanja v tujino, ki pripada domačim izvajalcem storitev (npr. storitev letalskega prevoza domačega letalskega prevoznika iz države do tuje destinacije in nazaj). • Nacionalna turistična potrošnja: sestavlja jo potrošnja domačih obiskovalcev doma in v tujini. • Mednarodna turistična potrošnja: sestavljajo jo potrošnja tujih obiskovalcev v državi in domačih turistov v tujini. Za SRT je najpomembnejša kategorija notranje turistične potrošnje, saj le-ta definira vpliv turizma na BDP in njegovo mesto med ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. 3.2.2 Stran ponudbe Čeprav velja, da obseg turističnega gospodarstva definira povpraševanje, pa poglobljena analiza zahteva tudi pregled ponudbene strani. Priporočeni metodološki okvir za pripravo SRT loči tri vrste proizvodov in storitev glede na njihovo vpetost v turistično potrošnjo: • Značilni turistični proizvodi (ang. Tourism-characteristic goods and services); • Proizvodi povezani s turizmom (ang. Tourism-connected goods and services); • Nespecifični proizvodi (ang. Non-specific goods and services).
Page 1 and 2: OCENA EKONOMSKEGA POMENA TURIZMA V
Page 3 and 4: Ocena ekonomskega pomena turizma v
Page 5 and 6: 7 Uvodna beseda 8 Povzetek 12 Povze
Page 7 and 8: UVODNA BESEDA Turizem se v Slovenij
Page 9 and 10: 9. Skupna domača turistična potro
Page 11 and 12: 11 končni interpretaciji teh podat
Page 13 and 14: 13 In preparation of the TSA we hav
Page 15 and 16: 15 accounts for less than 10% of th
Page 18 and 19: 18 Ocena satelitskih računov za tu
Page 82 and 83:
82 Ocena satelitskih računov za tu
Page 84 and 85:
Page 86 and 87:
Page 88 and 89:
Page 90:
Page 93 and 94:
93 7- Letalski potniški promet Air
Page 95 and 96:
95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Page 97 and 98:
97 0 0 7.952 7.882 0 0 0 0 0 0 0 0
Page 99 and 100:
99 0 0 54.502 0 3.329 57.831 7.194
Page 101 and 102:
101 SRT PODTABELA 10 d: Število go
Page 103 and 104:
103 SRT Tabela 2: Domača turistič
Page 105 and 106:
105 SRT Tabela 4: Notranja turisti
Page 107 and 108:
107 Priloga 3: Metodološka pojasni
Page 109 and 110:
109 (npr. nakup hrane, potovalnih p
Page 111 and 112:
111 ter prevozne storitve (11%). Ve
Page 113 and 114:
113
Page 115 and 116:
115 http://www.mg.gov.si (delovno p
show all

ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?