78 Ocena satelitskih računov za turizem za leto <strong>2003</strong> ter ekstrapolacija za leto 2006
79 8. Sklep V tej študiji smo predstavili celovito oceno gospodarskega <strong>pomena</strong> <strong>turizma</strong> v Sloveniji v <strong>letu</strong> <strong>2003</strong> po metodologiji satelitskih računov za turizem. Prav tako smo predstavili tudi predhodne (ekstrapolirane) ocene <strong>pomena</strong> slovenskega <strong>turizma</strong> za leto 2006. Turizem ima velik pomen za narodno gospodarstvo, saj je na primer v <strong>letu</strong> <strong>2003</strong> ustvaril kar 4,94 odstotka celotnega BDP-ja. Če upoštevamo še posredne (multiplikativne) uč<strong>in</strong>ke, je turistična dejavnost neposredno <strong>in</strong> posredno prispevala kar 7,2 odstotka celotnega BDP-ja. Metodologija satelitskih računov za turizem je ena naprednejših <strong>in</strong> najbolj dodelanih metodologij statističnega spremljanja <strong>turizma</strong>. Kljub temu so številne podrobnosti <strong>in</strong> konkretne metodološke rešitve prepuščene presoji posameznih izvajalcev. Zaradi tega lahko različni izvajalci pridejo do nekoliko različnih ocen enakega pojava. Pri ocenjevanju različnih kategorij <strong>in</strong> delov <strong>turizma</strong> smo izhajali iz preverjenih <strong>in</strong> že uporabljenih metodoloških pristopov, ki smo jih nato še nadgradili v skladu s posebnostmi našega <strong>turizma</strong> <strong>in</strong> njegovega statističnega spremljanja. Ena od posebnosti Slovenije je tudi njena majhnost. To nam je omogočalo, da smo se za številne kategorije, ki jih je bilo treba oceniti, neposredno obrnili na izvajalce preučevanih storitev <strong>in</strong> pridobili primarne podatke ter s tem povečali zanesljivost ocen (npr. železniški prevoz, letalski prevoz, turistične agencije, igralništvo, cestn<strong>in</strong>e, znamenitosti, kulturne storitve …). S tega vidika slovenski satelitski računi za turizem temeljijo na dosti večjem številu primarnih podatkov, ki so jih dala podjetja, kot SRT drugih držav. Med projektom nam je smo uspelo zbrati nekaj značilnih podatkov <strong>in</strong> na njihovi podlagi razviti ustrezno metodologijo, ki nam je omogočila oceniti nekatere od najtežjih <strong>in</strong> najbolj izmuzljivih kategorij SRT. Tako smo veliko poudarka dali oceni enodnevnih obiskovalcev, ki so za Slovenijo še posebej pomembni. Razmeroma natančno smo ocenili število tranzitnih potnikov ter njihovo porabo za prevoz (gorivo <strong>in</strong> cestn<strong>in</strong>e) <strong>in</strong> trgovsko blago. Prav tako smo ocenili število domačih enodnevnih izletnikov <strong>in</strong> njihovo porabo. Veliko poudarka smo dali <strong>ocena</strong>m izdatkov za cestn<strong>in</strong>e <strong>in</strong> gorivo, ki so v SRT za tuje države pogosto zanemarjeni ali ocenjeni zelo na splošno. Toda ravno te kategorije so za slovenski turizem zelo pomembne tudi zaradi velikega števila tranzitnih <strong>in</strong> enodnevnih turistov. Zelo natančno <strong>in</strong> podrobno smo ocenili tudi druga področja transportnega <strong>turizma</strong>. Čeprav transport ni nikoli glavni motiv za turistični obisk, pa je »nujno zlo« <strong>in</strong> je med najpomembnejšimi kategorijami turistične porabe. Pri ocenjevanju smo se dosledno držali priporočili SRT glede opredelitve turista. Poraba rezidentov v njihovem ustaljenem kraju bivanja namreč ne spada v turistično porabo, kar se pozna pri številnih turističnih storitvah, ki jih uporabljajo tudi neturisti – strežba hrane <strong>in</strong> pijače, kulturne prireditve ter predvsem šport <strong>in</strong> rekreacija. Tudi pri igralništvu zadnja leta vse večji delež domačih rezidentov igra v bližnji igralnici oziroma igralnem salonu – njihova poraba s tega vidika ne spada v turistično porabo. Čeprav so tako dobljene ocene turistične porabe nižje, kot bi bilo mogoče pričakovati, če bi kar celotno porabo pripisali turizmu, pa so metodološko <strong>in</strong> vseb<strong>in</strong>sko take ocene ustreznejše. Res pa je, da bi bilo treba dodatno spremljati tudi porabo domačih neturistov (rezidentov v ustaljenem kraju bivanja) za prostočasne oziroma sprostitvene dejavnosti, tako kot to npr. delajo v Avstriji. Menimo, da je ocenjevanje <strong>pomena</strong> <strong>turizma</strong> proces nenehnega učenja, ko v <strong>in</strong>terakciji med raziskovalci, ponudniki turističnih storitev <strong>in</strong> <strong>in</strong>stitucijami, ki usmerjajo <strong>in</strong> spremljajo turizem, nenehno izboljšujemo <strong>in</strong> nadgrajujemo kakovost <strong>in</strong> uporabnost turističnih podatkov <strong>in</strong> ocen.
Change language