ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...
ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...
ocena ekonomskega pomena turizma v sloveniji v letu 2003 in ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
111<br />
ter prevozne storitve (11%). Velik delež porabe odpade tudi na produkte, ki niso prvenstveno<br />
namenjeni turistom, a jih turisti vseeno kupujejo. Le-ti so povezani proizvodi (npr. benc<strong>in</strong>) ter<br />
nespecifični proizvodi (vso trgovsko blago razen hrane <strong>in</strong> pijače, spom<strong>in</strong>ki, itd.). V strukturi<br />
potrošnje precej odstopa igralništvo, ki predstavlja kar 10% celotne turistične porabe. Pri<br />
tem so velike razlike med domačimi <strong>in</strong> tujimi turisti. Pri tujcih igralništvo predstavlja kar<br />
17%, pri domačih turistih pa manj kot 1% porabe. To ne pomeni, da Slovenci ne igrajo v<br />
igralnicah, ampak pomeni, da več<strong>in</strong>oma igrajo v lokalnih igralnicah ali salonih (kar štejemo v<br />
prostočasne aktivnosti <strong>in</strong> ne v turizem).<br />
Slika 3: Struktura turistične potrošnje v Sloveniji v <strong>letu</strong> <strong>2003</strong>:<br />
Nespecifièni proizvodi<br />
Povezani proizvodi<br />
18%<br />
16%<br />
21%<br />
Igralništvo<br />
23%<br />
22%<br />
23%<br />
Športno-rekreativne<br />
storitve<br />
Kulturne storitve<br />
Storitve prevoza potnikov<br />
Strežba hrane <strong>in</strong> pijaèe<br />
Nastanitvene storitve<br />
10%<br />
11%<br />
14%<br />
16%<br />
17%<br />
9%<br />
11%<br />
19%<br />
13%<br />
17%<br />
13%<br />
Skupna turistièna<br />
potrošnja v<br />
državi<br />
Turistièna<br />
potrošnja tujcev<br />
Domaèa<br />
tursitièna<br />
potrošnja<br />
Zanimivo je tudi, da tradicionalne turistične storitve kot so šport <strong>in</strong> kultura predstavljajo zelo<br />
majhen delež v porabi turistov v Sloveniji. Vendar to ne pomeni, da so nepomembne. Ravno<br />
tovrstne storitve (npr. prireditve) privabijo številne turiste, ki pri tem več<strong>in</strong>o denarja porabijo<br />
za prevoz, prehrano <strong>in</strong> bivanje (kar se beleži drugje), le manjši del pa za storitev samo.<br />
Pomen <strong>turizma</strong><br />
Metodologija SRT je namenjena podrobnem pregledu turistične ponudbe <strong>in</strong> porabe po vrstah<br />
storitev ter segmentih turistov. Vendar sta z vidika širše javnosti ter primerjave z drugimi<br />
panogami najbolj zanimiva agregatna kazalca dodana vrednost <strong>turizma</strong> ter turistični BDP.<br />
Prva zajema dodano vrednost vsebovano v vseh proizvodih <strong>in</strong> storitvah, ki so dejansko bili del<br />
turistične potrošnje. Turistični BDP pa ob dodani vrednosti upošteva tudi neto davke na domačo<br />
proizvodnjo (npr. DDV), ki so bili plačani v državni proračun kot posledica turistične porabe.<br />
Tako je turistični BDP najustreznejši kazalec <strong>pomena</strong> <strong>turizma</strong> v narodnem gospodarstvu.<br />
Leta <strong>2003</strong> je turistična dodana vrednost znašala 824 mio EUR, oziroma 3,82% celotne dodane<br />
vrednosti ustvarjene v gospodarstvu. Turistični BDP je predstavljal 4,94% celotnega BDP<br />
Slovenije. Med turistično dodano vrednostjo <strong>in</strong> BDP-jem je precejšna razlika. To pomeni, da<br />
turizem prispeva nadproporcionalno velik delež davkov v državni proračun. Pri tem še posebej<br />
izstopa t.i. izvozni turizem, oziroma turistična poraba tujcev. To je ed<strong>in</strong>a izvozna dejavnost, pri<br />
kateri DDV ostane v državi (druge izvozne dejavnosti imajo ničelno stopnjo DDVja).<br />
Leta 2006 je turistična dodana vrednost narasla na 1.088 mio EUR oziroma 4,11% celotne<br />
dodane vrednosti. Turistični BDP se je povečal na 1,678 mio EUR oziroma 5,5% BDP Slovenije.
Change language