Junij - Planinski Vestnik

province Ferara (po naše bi ji rekli »Železno«), potem v isti smeri naprej mimo provinceRavenne (po naše »Ravne«) in tako so po 220 km dolgi vožnji ladje lahko priplulev Ancono, kot danes pravijo italijanskemu vojnemu pristanišču. Pred tritisoč letipa je imelo to pristanišče edino le vendsko ime, Jakin, to pa je še danes živo v Juaoslavi|ijn še prav posebno v Dalmaciji.Pristanišče Jakin je bilo pred tritisoč leti med najbolj pomembnimi pristanišči naladranski strani Apeninskega polotoka. Imelo je dve važni nalogi. Prvo, da je Jakinvezalo s 150 km dolgo plovbo prek Jadranskega morja s pristaniščem Jadero, današn|imZadrom, pod južnimi obronki Velebita. S to zvezo pa je Jakin povezal prekpristanišča Adria tudi še alpsko in slovensko območje Kukov z območjem Kukovvzdolž naše Jadranske obale. Plovna pot: Adria-Jakin-Jadera pa je bila tudi glavnapovezava Vendov iz Padske nižine z Vendi na Balkanu, to je na prostoru današnjeJugoslavije. S tem pa so bili Vendi s Padske nižine povezani hkrati še naprej s Sredozemskimmorjem.Druga, nič manj važna, naloga pristanišča Jakin (Ancona) je bila pred tritisoč leti ta,da |e odtod držala konjska tovorniška pot na vrh Monte Cucca h kopiščem oglarjevki so ondi v svoji najzgodnejši dobi kuhali le oglje, da so ga vendski trgovci inpomorščaki potem vozili feničanskim in drugim topilcem brona v Sredozemlju. Potempa, ko so po nekaj stoletjih zamenjali vitke stebre belega dima kopišč na Apeninihčrni oblaki dima iz etruščanskih topilnic bakra, kositra, kasneie pa tudi železa poobrežnih obronkih Apenina ob Tirenskem moru in na otoku Elba, so iz Jakina pozložni poti tovorili konji vendskih trgovcev dan na dan oglje, les, rudo pa tudisurovo železo nenasitnim žrelom topilnic etruščanskih strokovnjakov. Z obrežja naTirenskem morju so se zopet vračali prek Monte Cucca prav tako težko natovorjeni,tokrat pa z izdelki etruščanskih delavnic orodja, orožja, posodja in kdove česa šedrugega, da so blago potem pretovarjali v Jakinu na ladje. Vendski trgovci in kramarjiso z blagom nadaljevali pot prek Adrije in Adiže na Bodensko jezero in odtod naprejpo Renu in čez Rokavski kanal na Britanske otoke. Lahko pa tudi, da so pluli poDonavi, Moravi in Odri do Baltskega morja in prek njega na Švedsko k Baltom inVendom. Iz Jakina so pluli tudi v Oglej ali pa v Tergeste in odtod po Soči do Tolmina,s prefovar|an|em na konje so prispeli do Vrhnike, tako so si odprli pot po vodido Vendov v Paflagoniji ob Črnem morju in še naprej k Feničanom, Egipčanom indrugim narodom na Jutrovem.Monte Cucco v Etruščanskem Apeninu je torej postal središče prometnega ožilja navse strani osrednje Evrope in na jug v Sredozemlje. Kot tako središče je veljalVendom ze pred začetkom prvega tisočletja pr. n. št., ko so Vendi in Turi v Apeninuteda| lam samo oglarili in oglje vozili sredozemskim topilnicam. Znamenja pa so, daje nemara na obronkih Apenina ob Tirenskem morju tedaj že začelo neko poskusnobronarstvo okrog ieta 1000 pr. n. št. Tedaj bi to bil prvi začetek velikega industrijskegagospodarstva Vendov, Turov in Etruščanov, gospodarstva, ki je imelo svojelivarsko m delavniško središče Eruščanov in Vendov na Elbi in po obronkih Apeninovvzdolž Tirenskega morja do Livorna. S tem tovarniškim središčem so bila tudi povezanadelovišča ob Kukih na severu, vzhodu in jugovzhodu. Geografska imena Kuk sotorej nastajala v zvezi z industrijo pod Etruščanskimi Apenini! V teh deloviščih obKukih so delali Vendi in Turi pri nekaterih teh Kukov so samo oglarili, pri drugih pamorda le nabirali rudo, bolj redki so bili še Kuki, kjer so rudo tudi prali, drobilim pražili, najbrže, le prav izjemno, so ob Kukih rudo tudi topili. Vse to pa so biliže pravi industrijski prijemi.5. Od Vendov, Turov in Etruščanov do IlirovEvropa je vzdihovala v vodah in meglah še nekaj tisoč let po zadnji ledeni dobi innien osrednji del med Sredozemskim in Severnim morjem je bil še dolgo zalit, polnje bil |ezer m močvirij, namreč, reke so si le počasi kopale pot za odtekanje v morjain zato so ob rekah nastajala jezera in prav ta so jim pomagala utirati si pot skozigričev|a Po tistem svetu vodovja, močvirij in step je bilo potovanje kaj težko, le čolniin splavi so omogočili popotnim ljudstvom, da so mogli vstopati na takšen svet.Ko so tedaj gospodarili v osrednji Evropi še megla, hlad in vodovja, pa je sonce žezdavnai priklicalo na otokih in obrežjih Sredozemlja in sploh po vsem pasu geografskeseverne širine med 30. in 40. stopinjami, začenši od Atlantskega morja prekSredozemlja, Perzije, Indije in Kitajske do Velikega Oceana močno rastje, pragozdove,zgodnie prebivalstvo in tudi njih civilizacije in kulture. Tiste civilizacjie in kultureso nasta|ale tisoče let prej kakor v Evropi.A vendar so že v zgodnji dobi silila proti zahodu nekatera ljudstva, rekli bi lahko,da ze 2000 let pr. n. št. ali celo prej, v pusti, mrzli svet Evrope s svojih visokih ravnina severu perzi|sko-indijskih držav.