Junij - Planinski Vestnik

Janko Končar, trgovec iz Litije. Na tem zboru je bil sprejet sklep, da se prenesevodstvo, ozir. sedež podružnice iz Litije v Zagorje. To je bila čisto naravna posledicadejstva, da v Litiji ni bilo več dovolj zanimanja in pripravljenosti za amatersko delona planinskem področju. V upravnem odboru podružnice je bilo npr. le še 1 / 4 odbornikoviz Litije, 3 A pa iz Zagorja. . .Za leto 1941 ni znano, ali je podružnica še imela svo| zadnp obcm zbor - prednapadom nacistične in fašistične vojske na našo domovino.Nemci in Italijani so si kljub različnim interesom kaj hitro razdelili večji del S love m |etako, da je tekla njihova »državna meja« v Gornjem Zasavju v neposredni bližiniLitije, in sicer južno od nje na razvodnih grebenih med Zasavjem in pravo Dolenjsko.Tudi Zagorje z okolico so ločili od Litije, tako da so širši zagorski predel »priključili«k tako imenovani Štajerski, Litijo pa k jugovzhodni Koroški. Vendar ne za dolgo.Partizanski borci so premagali vse ovire z minskimi polji ter združili vse Zasav|ev enoten odpor.PO POTEH TRIGLAVSKEGA SMUKAALI POPLAČANA KALVARIJAURŠA KOLENC24. marca 1973.aj je lepšega za planinca-smučarja, kot so turni smuki? Km in km pobočij se odpirapred teboj, ti pa elegantno, dopuščam - lahko tudi precej nerodno - v lahnih zavophizgubljaš višino. Pozabiš, da si bil včeraj tovorna mula, pozabiš na krvave žul|e, ki seti obnavljajo na utrujenih nogah, pozabiš na odrgnjena ramena. Samo rsk, rsk pobleščeči belini in dobri urici ali dveh, si že tam, kjer si včeraj začel krvavi pot svojegatovorništva. Poplačan si za neštete korake navkreber, seveda če ti |e usoda izpolnilavse tiste grozne pogoje, ki so potrebni za popolno uživanje. In katere so odvisnein neodvisne funkcije uspelega izleta? Kar strah me je, če pomislim nanje: Sonce,dober sneg, zalita pobočja pa trdne noge, ki bistveno ne spremeni|o naravne legenajvažnejših telesnih delov, ko rudariš v mokrem srenu. Bog ne da|, da DI ka| usloiz sklepa ali členka! . . j i- •Predzadnja nedelja v marcu nam je nataknila smuči. Prebu|a|oca se pomlad v doliniin smehljajoče se gore na zahodu so obetale čudovito doživetje v višavah nad Krmo.Kot žoga smo poskakovali na »samajami«, led se je nenehno lomil pod težkimi kolesi,mi pa smo sledili divjemu ritmu razigranega in plesno razigranega samodrča. Krmase ponavadi vleče kot ponedeljek, zato pa smo si hoteli s prometno tehniko priboritičim več višinskih metrov, prihraniti čim več energije, čim manj garati vkreber. Trmastzamet pa nam je kmalu prekrižal lenarjenje, zasidrat smo morali našo barko ze prizadnjem kmetu. , „.,,., . . . . . . . . .Koliko vzdihovanja, koliko premetavanj smuči, koliko stopini po ravnini in strmim.Visoki cilj je postajal vse višji in - vabljivejši. _ v .»Hudiča,« je zarohnel oče, »ali bo kdaj konec te |are kace? Mendras in mendras, panikamor ne prideš. Ve ste še srečne, ko se vam toliko ne vdira. Jaz se kar potap-Nazadnje smo se le ogreli in začeli potrpežljiveje prenašati svoje »gorje«. Kolonicašestih (pridružila sta se nam še Ogrina) se je le dotokla do lovske bajtice.Počitek' Kakšen raj! Kuhalnik na nebu je delal s polno močjo, mi pa smo se spremeniliv drzne kopalce, ki obledelo kožo zračijo in jo prepuščajo sončnim pol|ubom.Iz očetovega nahrbtnika sem privlekla debelo knjigo in matematične naloge so seprav tako kot njihova lastnica cmarile na soncu. Očetu sem podtaknila svojo solskoslabo vest in revež je zato garal še bolj. Kako je godrnjal! Pa ni nič pomagalo. Moralje skrbeti za hčerino izobrazbo, saj je bil navsezadnje še malce odgovoren zameDrugi so se režali, jaz pa sem nosaču obljubila, da bom naredila na|man| dva|setnalog Seveda sem pretiravala, ampak dobra hči mora poskrbeti za očetovo moralo.Tudi Komac in Čukli sta držala obljubo. Prigazila sta za nami. Povečana ceticase je pripravljala za končni naskok. Udirati se je začelo do pasu, nataknili smo smuči.Slo je počasi, prav dobro smo se seznanili s tistim: Počasi se daleč pride. Za posladek