Junij - Planinski Vestnik

klinične izkušnje niso preveč zanimale.Ko je bil na Dunaju, je uhajal v Wienerwald,Raxalpe, na Schneeberg, se navduševalnad lepoto narave in se ukvarjalz botaniko. »Gozd, gore in vode so vplivalename,« je pisal 1856. Prava himnagoram je to njegovo pismo: »Kako vsedrugače je v gorah, kako vzvišeno inmogočno, skoraj bi rekel, nadzemeljskanarava, človek je tam gori prost, samzase, tako da pozabi na svojo malenkostnovsakdanjost; duša te tam v samoti inveličasti nezadržno vleče kvišku k nebu...čutiš, kakor da si v nadzemskihsferah, da si jim bližje.«Leta 1866 je potoval na Kanarske otokein se takoj navdušil za vzpon na Pic deTeyde (3730 m). Imel je deset spremljevalcev,vsi so odnehali izčrpani, tudiHaeckla je skoraj zvilo, omahnil je vsneg, omedlel, kri se mu je ulila iz nosa.»To me je spravilo k sebi,« je zapisal innatanko ob 12 sem dosegel sam ponosnivrh in mu z vriskom stopil na teme.«Haeckel je zaradi svojih nazorov imelsilovite in nasilne nasprotnike, modernimonizem je bil trn v peti vsem, ki jim prosvetljenostin napredek znanosti nista šlav račun. V naravi je videl skrivnosti insi je prizadeval, da bi jih razložil. Pravzato ga je gorska narava še posebejmikala. T ^FRANZ SCHRADERPri nas je to manj znano ime, Francozipa ga slave kot pomembnega predsednikasvoje planinske organizacije. Rodilse je leta 1844 v Bordeauxu. Oče ga nidal v šolo, zvest nekaterim Rousseaujevimnaukom. Schrader pa se je učil sam:tujih jezikov, matematike in drugih ved.L. 1866 je spoznal Pireneje in se za 50 letzapisal goram, predvsem Pirenejem. Postalje orograf, izdelal mnoge preciznekarte Pirenejev in z objavo Mont Perduv Annuaire du CAF 1875 vzbudil velikopozornost. Leta 1880 je že prevzel v Parizuvodstvo kartografije pri Hachette inustvaril svoje življenjsko delo: »Atlasuniversel de geographie«, ki je izhajal odI. 1884 do 1911. Poleg tega je izdal mnogedruge publikacije, popularne karte, šolskepriročnike, ki so jih uporabljali vse doleta 1930, in glasilo »1'Annee Cartographique«.Zraven se je vsa leta posvečaltudi planinski kartografiji, geoarafiji, geologijiin topografi|i, risal panorame innajrazličnejše planinske reliefe, razgledeitd. Postal je zelo vpliven član »Societede Geographie de Pariš in to - popolnsamouk.L. 1901 je postal predsednik CAF - kotmladenič je bil že predsednik sekcije CAFv Bordeauxu - in v tej funkciji razvijalmed alpinisti patriotizem z geslom: »Zgorami za domovino«. Pospeševal je šolskeizlete v gore in poskrbel za vrstopripomočkov s področja, ki ga je dovršenoobvladal.Leta 1903 ga je povabila argentinska vlada,da izmeri Aconcaguo. Kot topograf jedobil mednarodno ime. Leta 1918 je naClemenceaujev poziv začel z novo izdajosvojega univerzalnega atlasa.Umrl je leta 1924. Leta 1927 mu je CAFzgradil spomenik na Turon de la Courade.Tu je zdaj njegov grob, v vznožjuslovitega Cirque de Gavarnie, ki ga jevse življenje imel najrajši. Gore so mubile predvsem šola za oblikovanje duha.AKADEMSKI MEČRAYMONDU LATARJETUT. O.Znanstvenik, kancerolog, obenem velikmuzik, član Akademije znanosti RaymondLatarjet je pred 25 leti organiziral prvifrancoski visokogorski smučarski »rallyeCAF«, predpisal zanj pravila, se sam tekmovanjudeleževal in s tem močno vplivalna razvoj smučarskega športa. Dr. Latarjetpa je tudi član GHM (Groupe deHaute Montagne) in član francoskega Himalajskegakomiteja, skratka za razvojfrancoskega alpinizma izredno pomembnaosebnost. Veliki športnik in znanstvenikje bil odlikovan z »epee academicien«.CAF je ob odlikovanju priredil velik sprejem,katerega so se udeležili stari Henrjde Segogne, med obema vojnama vodilnifrancoski alpinist, minister dr. Pierre Mazeaudin Maurice Herzog. V odgovoru nauvodni govor predsednika CAF Jeana Ch.Meyerja je Latarjet primerjal prvenstvenoplezanje znanstvenemu raziskovanju: najprejje videti smer nepreplezljiva, natose spremeni v najtežjo doslej preplezano,zatem jo mnogi ponavljajo, nazadnjeutegne postati primerna za — ženske naveze.Od nepremagljive neznanke,uganke pride znanost do presenetljivihodkritij, ki sčasoma postanejo lekcija za- študente. T ^V te i številki objavljamo naslednje grbe: Črnomelj (str. 313), Idrija (str. 327, 330), Slovenjgradec (str. 336),Radovljica (str. 338), Tolmin (str. 340, 354), Šoštanj (str. 344), Skofja Loka (str. 351), Vipava (str. 353),Konjice (str. 353), Bosna (str. 354).