Junij - Planinski Vestnik

_ A ?' onozarminulih dni« (1944). Tona je bil Bois deChesnov šofer in je nemalokrat prepeljalKugyja v Ovčjo vas ali pa v Trento. Vdrugi polovici vojne je partizanil, po letu1947, ko se je Trenta vrnila v domovino,pa postal uslužbenec Gozdarskega inštitutaSlovenije, pozneje pa se spet popolnomaposvetil Juliani, vse do dokončneupokojitve I. 1967. Leta 1960 se jezačela temeljita obnova vrta in spet jeromal Tona z nahrbtnikom, vrečo in cepinomter nabiral rastline. Prinesel je rušja,z bližnjega melišča pa Zoisove vijolice sStola ali najmanjši jeglič z andezitnegaKomna. Ne da se prešteti vseh nahrbtnikovgorskih rastlin, ki jih je znosil v dolinoin ki je pozneje zacvetelo na gredicahJuliane. Ni mogoče vedeti za vsezabojčke ali vreče prsti, grušča ali peska,ki jih je znosil na svojih ramenih. Če jetreba, popravi ograjo, saj še zna cepitiskodle, prekrije vrtno hišico, obnovi klopiin mize, izdolbe vodno korito, zamenjadotrajano vodovodno cev ali žleb. V vrtuga srečujemo tudi po upokojitvi. Včasihnadomešča hčerko ali zeta, ki sta sedanjavrtna oskrbnika, vedno pa jima svetujeiz zakladnice svojega bogatega vrtnarskegain botaničnega znanja. Zeta, kije prišel s Štajerske, je že vpeljal vTrentarjev je le še malo, pasejo ne in skrivnosti naravnih rastlinskih vrtov Pitudiod samih čomp ne žive več. Ne more havca, Belega potoka, Čistega vrha alibiti drugače, vse se spreminja, zakaj se Mlinarice, saj ga ni boljšega poznavalcane bi še Trenta?trentarske cvetane. Naj mu ob sedemde-V tem toku časa pa so vendarle dobro- setletnici od srca zaželimo: Se mnogodošli postanki, ko se za trenutek usta- nežnih brstenj in barvitih jeseni v domačivimo ter ob njih izmerimo hitrost časa. V Trenti, Tona! Tnnp VVrabprTrenti ne moremo mimo imena Tožbar,saj ob njem pregledamo zdaj že nad stolet trentarske zgodovine. Danes je bese- ,da o Antonu Tožbarju, ki se je rodil ZNAČKA, »LOŠKE PLANINSKE POTI«29. maja 1905 in torej letos prazuje živ- SLEPIM PLANINCEMIjenjsko sedemdesetletnico. Prav je, da se ... .je spomnimo tudi planinci, ki sta nam Komisi|a za »Loško planinsko pot« pridobro znana lovec na medveda in Kugy- PD Skofja Loka je po predloženih dnevjevvodnik Anton Tožbar, pa njegov sin nikih o prehojeni poti ugotovila in po-Anton, lovski čuvaj v trentarskem loviču trdila, da je 16 dnevnikov last slepihTržačana Alberta Bois de Chesna ter planincev in njihovih vodnikov iz LjubvodnikSPD, oče našega Antona, ki je obočetu in sinu istega imena pač AntonTožbar - vnuk. V mladosti je spoznal vse Na čepulahsončne in senčne strani življenja v Trenti,pastirovanje na očetovi planini Zapotokom,vrharjenje v travnatih strminahPrisojnika ter lovske užitke na lovih zBois de Chesnom. Ta trentarski lovskinajemnik ga je kmalu tesneje povezal ssvojimi posli, med katerimi je bila od1926. leta naprej na prvem mestu »Juliana«.Zrasla je na Tožbarjevem svetu inkdo bi ji lahko bil bliže od domačegaTone? V letih pred vojno je Tona prehodilvse Julijske Alpe na lovu za redkimirastlinami in nastal je botanični vrt, kot363 ga opisuje Kugy v svoji zadnji knjigi »Iz