Junij - Planinski Vestnik

Razgled z Monte Cinta - v ospredju Paglia Orba Foto dr. P. Soklič»V hribih se dela dan ...« Res, tam daleč na obzorju se že svetlikata tanka črta.Svetlomodri plamenčki, prijetno brnenje plinskih kuhalnikov, mraz, vse je mokro.Na šotoru se je nabralo rose, prava luža.Pa spet navzgor, sončnim žarkom nasproti, ki so že dosegli greben. Dobro nam greizpod nog, razgled je vse bolj bogat. Na grebenu stopimo v jarko sončno svetlobo.Pričaka nas presenečenje: nekoliko pod nami počiva jezerce Lac d'Argent. Skrito jemed skalami. V njem se zrcali zahodna stena Monte Cinta. Rdeča, navpična inrazbrazdana stena se ponaša z dvema smerema 5. stopnje in več lažjimi pristopi.Prostora je tod za alpiniste še mnogo ...Zdaj je čas za predstavljanje. Z zemljevidom v roki spoznavamo imena korziškihgora. Sive ostrice v jutranji svetlobi dobivajo imena: Capo Bianco, Capo Perdato,Punta Minuta, Capo Larghia, Capo Stranciacone, Mufrella ...Nahrbtniki romajo med skale, kjer bodo počakali na naš povratek. Spet prečimopobočje. Tokrat hodimo po ogromnih granitnih blokih. Začuda so vegasti, majavi.Pod stopinjo se tarejo med seboj in zvenijo kot opeka. Posamezni kristali se svetijov soncu. . .Naši poti se priključi krajša pot, ki drži strmo v dolino k smučarski sedežnici naplatoju Stagno. Po njej se vzpenjajo štiri postave. To so naši Tolminci, ki so se ževčeraj povzpeli na Mufrello. Podjetni fantje!Granitne bloke zamenja šoder in spet rinemo strmo navzgor proti vršnemu grebenu.Moralo bi biti spet vroče, saj sonce žge, a je višina takšna, da je hoja prav prijetna.Z grebena opazujemo v daljavi morje in Calvi. Bogastvo vrhov je še večje. Na drugistrani grebena, južno od Cinta se odpre pogled na zeleno dolino La Niola. Čisto blizunas je pa je na višini 2000 m majhno jezerce Lac de Cinto. Čaka nas orientacijskonajtežji del poti. Moramo obrniti na južno stran. Pobočje je divje razklano, ponekodprepadno. Možici so slabo vidni, markacije pomanjkljive. Spet nam hodi po glavimisel, da bi tod prav lepo podala Knafelčeva očka - morda bo le kdaj kazalapot, če se bomo slovenski planinci še sprehajali po teh gorah. Res so leto dni kasneje(1974) naši planinci znova slali na vrhu Monte Cinta in markirali celotno pot, vrh paopremili z žigom. To je naš prispevek h korziškemu planinstvu. Spuščamo se medvelikanskimi skalami in iščemo ugodne prehode. Končno je greben premagan. Zdajpa naravnost po vršni piramidi navzgor, na vrhu že razločim postave. Še več jih jena grebenu, ki tvori z vrhom obliko kameljega sedla. Čim bližje vrhu - tem lažjipostaja svet. Srečno smo se zmazali čezenj. Je nekaj mest, kjer bi spodrsnil samo337 enkrat. i