Junij - Planinski Vestnik

4. Industrijsko velegospodarstvo Etruščanov, Vendov in Turov v prazgodovinski dobiCe upoštevamo podatke, ki sem si jih zapomnil s tistega zemljevida Kukov, bi lahkorazločevali posamezna področja Kukov v osrednji Evropi, ki so bila medsebo|nomočneje povezana in so nemara nastajala v različnih obdobjih ali pa ob različnihgospodarskih potrebah. Lahko da so geografska imena Kuk nastajala zaradi nekeposebne gospodarske, prometne ali celo tudi varnostne potrebe, tako sem bil prepričanže tedaj, ko sem gledal na tisti zemljevid Kukov že prav prvi teden podokončanem nanašanju imen nanj. Področja Kukov bi utegnila biti takole: _ _1 Kuki na slovenskem ozemlju, povezani s plovnimi potmi: Soče, Save, Savime, Krkein Ljubljanice do Vrhnike. Z Vrhnike pa je tekla močna tovorniška pot prek ldri|e naTolmin in odtod po vodi ali pa še naprej po kopnem na Banjško planoto in seleodtod po Soči do njenega ustja v morje. , „ . . .2. Kuke na hrvaškem in srbskem ozemlju je vezala obrežna plovba po Jadranskemmorju. Posamezni Kuki ali več skupaj so utegnili biti povezani z morskim obrez|emJadrana s tovorniškimi potmi, lahko pa tudi s posameznimi rekami, denimo z Neretvo.Čutiti je bilo, da so vsa pota težila v nekakšno zbirališče na južnem koncu Velebita,kaže proti Zadru. .3 Kuki alpskega območja. Očitno |e bilo, da |e bilo Bodensko |ezero neko gospodarskoin prometno vozlišče. Posebno vlogo sta imeli povirji rek Donave in Rena ternekatere reke njihovega porečja, denimo Mene, Izare, Inna in Salzache. Močno jeizstopala Adiža, kazalo je, da je bila le-ta povezana s tovorniškimi potmi z BodensKimjezerom in s Padsko nižino med Alpami in Apenini.v4 Kuki karpatsko donavskega območja. Za Kuke s Češke, Moravske in Ogrske kaze,da so bili povezani le zase po Odri, Moravi in Donavi in morda še z drugimi pritokiDonave. Bržkone so ti Kuki nastajali v bolj poznem obdobju.vV spominu mi je ostal vtis, da težijo plovna in tovorniška pota na alpskem podroquKukov k reki Adiži, majhen del tudi k Dravi. Tiste rdeče črte, ki so povezovale imena,Kuk, so se na zemljevidu z doline Adiže nekako pahljačasto odpirala na sever. Kukez južnega dela Alp, tako s planot nad Lago di Como sta vezali reki Adda in Pad,one nad Beneško ravnino pa reke Tilment, Livenza in Piave na Jadran, odtod paobrežna plovba do ustja Pada v morje. Podrobnejši preudarek |e pokazal, da jeutegnilo biti že pred iztokom Pada v Jadransko morje nekakšno zbirališče plovnihin konjskih tovorniških povezav s Kuki v alpskem področju. To |e na|brz bilo pristaniščeAdria. . _ , , . ,„ , ...Pristanišče Adria je danes ob kanalu v prostoru med Padom in Adizo ze blizu n|unihiztokov v morje. Kanal teče vzporedno Padu in pozna se, da so ga nedvomno gradilečloveke roke v zgodnjih tisočletjih, ko je zasipavanje Pada ustvarilo n|egovo deltoin tako bolj in bolj oddaljevalo pristanišče od morske obale. . „Mnenja sem, da je to pristanišče Adria nastalo že v času pred letom tisoč pr._n. st.,torej v dobi, ko so v tistem delu Padske nižine in obmejnega dela Apenina in Alpgospodarili samo še Vendi, ko torej tam niso še prebivali Etruščani in ne cisalpinskiGali. Potemtakem v dobi, ko so tam Vendi govorili še svoj čisti praslovanski |ezik.Ime Adria je zato utegnilo biti sprva bolj slovansko, nemara, Jadra, ali podobno._Značilno je, da je bilo v italijanskih starejših zemljevidih imenu, Adria, zmera| pripisanoše ime, Hatria, torej isto ime, pisano z etruščanskim pridihom »H« in s trdimetruščanskim »t« namesto z mehkim »d«. Potemtakem so pisali to ime, Adria, tako,kot so ga izgovarjali Vendi in tudi še kot Etruščani.Domnevam, da je bila Adria povezana z Oglejem z obrežno plovbo ze tako| potem,ko so Vendi pripotovali pred prvim tisočletjem pr. n. št. po Donavi-Savi-L|ubl|aniciin Soči na Jadran in v Padsko nižino. V poznejših časih so Adri|o povezali z morskoplovbo še na Trst, od njih imenovanem Tergeste (to je tržišče).V spodnjem porečju Adiže v Padski nižini se sicer niso več po|avliala georafska imenaiz osnove »Kuk«, pač pa je tja še segalo prometno ožilje z alpskega obmoqa Kukovin to prav do tega pristanišča Adria - Hatria!No - še en Kuk je bil južno od pristanišča Adria - Hatria, daleč stran od drugihKukov. To je Monte Cucco, 1567 m visoki, razgledni vrh na jugu EtruscanskegaApenina, v premi črti 200 km oddaljen na južno stran od pristanišča Adria!Ta Monte Cucco ni več pripadal alpskemu območju Kukov niti ne obmoqu Kukovna slovenskih tleh in tudi ne območju s hrvaških in srbskih tal. Sam zase |e bil vApeninu, zunaj vseh treh območij Kukov je imel važne|šo nalogo kot vsi drugi Kuki- vse jih je povezoval, bil jim je središče etruščanskega gospodarstva!Res da so bili tudi še Kuki po vzhodnem Balkanu in na nekaterih otokih Sredozeml|aCiper, Sicilija). To pa so bili Kuki v zvezi z drugimi gospodarstvi.Pristop iz Adrije do tega Monte Cucca v Etruščanskem Apeninu po kopnem tece podolgih ovinkih in je zato kopna pot do njega dosti daljša kot plovna po morju. Sa|so ladje lahko plule iz Adrije proti jugu tik ob morski obali mimo današnje italijanske