Junij - Planinski Vestnik

če ima kdo problem, ki ni denarne narave (npr.občina, kanton), pa tudi brezplačno.2. Podjetjem seveda zaračunajo. Tarifa je 350SFr/dan.Za žičnico v gradnji je nujno zvezno dovoljenje.Podjetje zaprosi EISLF za mnenje, na tej podlaaizahteva naročnik uradno dovoljenje pri oblasten.3. Gradbene družbe morajo zavarovalnici dokazati,da delavci niso ogroženi. Potrebno jestrokovno mnenje EISLF.4. Za železnico velja isto. Varne morajo bitizgradbe in proge.5. Isto kot za gradilišča in železnice_ velja zažičnice, za naprave, zgradbe in smučarske proge.Odgovoren je inštitut, pri ekspertizah za sodiščepa uradni opolnomočenec oziroma izvedenec.Strokovni delavec mora odgovoriti na konkretnovprašanje in ga utemeljiti. Če je treba zapro žičnicoali smučišče.KanadaDržavni raziskovalni svet (National Research Council)daje mnenje brezplačno.V nacionalnem parku poskrbi direktor (superintendent),da specialisti ugotove stanje, nato da mnenje.NorveškaZakonov na to temo še ni, za varstvo delavcev paje potrebno mnenje in ustrezna odredba. Od leta1975 naprej je zbiranje podatkov prevzel Geotehničniraziskovalni institut v Oslu, ki tudi dajestrokovno mnenje za soglasja. Vendar to vel|asamo za varnost gradilišč, ne pa tudi za zgradbein žičnice.PoljskaImajo službo za napoved plazov (LWD). Dovoljenjaza aradnjo dajejo občinski organi, marsikje pagredo stvari svojo pot.FrancijaOdgovornost je v rokah župana oziroma prefektaokraja. Ta svojo oblast delegira, prenese na svetovalcespecialiste iz ministrstva za poljedelstvo,gozdarstvo, javna dela. Kar zadeva plazove, mupomagajo specialisti ministrstva in nižjih enot. Gotovozgradbo, objekt, pregledajo komisije v prefektovemimenu, ki lahko prepove ali odobri gradnjo.Predpisi so in tudi kazni (primer Val d'lsere, kjer ježupan kaznovan z globo 380 000 FFr.).Zvezna republika NemčijaDo nesreče na Zugspitze so stvari tekle po svoje,od tedaj dalje pa |e stvar vzelo v roke ministrstvoza notranje zadeve. Zahtevajo varnost za zgradbezimskošportnih objektov in za smučišča. Gradbeniinšpektorat skliče specialiste in zahteva mnenje.Na prizadetih in ogroženih območjih delujejoLWD in komisije za varstvo pred plazovi, v katerihso člani zastopniki žičnic, policija, GRS indrugi.AvstrijaZa vse javne gradnje in zgradbe daje soglasjespecialist deželne vlade za vode in hudournike.Žičnice sodijo pod zakon o železnicah, o tem paodloča ministrstvo za promet.LWD zahteva varstvo za delavce, za katero skrbekomisije za varstvo pred plazovi, so pa težave,ker je LWD mlada institucija, ki v zakonu še nizajeta.Po zakonu nihče ne odgovarja za zaporo cest;stanje rešujejo komisije za varstvo pred plazoviin LWD.K vsemu povedanemu še tole: zajeti in zaščiteniso objekti, zgradbe, žičnice, ne pa smučišča.CSSRPosvetovalni glas in dovoljenje za mnenja ima vCSSR samo GRS (Horska Služba), kar stoji tudi vnjenem statutu. V tem okviru ima statut veljavnostzakona, kdor ima projekt in potrebuje soglasjenajprej prosi za mnen|e GRS. Ta da mnenje oplazovih, vremenu, megli in nasploh o nevarnostihna tistem območju.(Zanimiv primer: Ko je šporlna zveza, katerečlan je tudi Horska Služba, hotela graditi holelv Krkonoših, je HS dala negativno mnenje, kerobmočje večino časa ni uporabno za šport. Kljubintervencijam in želji vodstva, da naj HS da vsajnevtralno mnenje, soglasja ni bilo).SklepnaugotovitevPodatki, o kakršnih doslej še nismo razpravljali,so zelo zanimivi, ne pa sistematični, prav gotovotudi niso v celoti točni in zanesljivi. Sklenili smo,da je do prihodnjega zasedanja potrebno razposlativprašalnik in zbrati zanesljivejše podatke.TO IN ONO1. Povzetek razprave o nesrečah v sezoni 1973/74smo združili v naslednji tabeli, ki, žal, ni popolna.Manjkajo številni delni podatki, podatki iz Švedskein Španije pa v celoti. Žetev smrti je bilaobilna, vendar manjša kot v obdobju 1972/73.Država:Mrtvi1. Avstrija 72. Bolgarija 13. CSSR144. Francija 265. Italija 46. Južna Tirolska 77. Jugoslavija 88. Kanada 39. Norveška 210. Poljska -11. Španija12. Švedska13. Švica 1414. ZRN 1Skupno 872. Elektronsko prožena minska polja in strelnenaprave.Francoski udeleženci so poročali o poskusih zminskimi polji, katerih proženje poteka po kabjihprek kodiranih električnih signalov, ki prepreču-|ejo napačno proženje.3. Druga izvedba je z nekaterimi izstrelitvenimirampami. Na varen greben, pod katerim je trebaprožiti plazove, nameste baterijo izstreliInih ceviz ustrezno doziranimi projektili. Te prožijo nadaljavo s kodiranimi elektronskimi signali. Stvarje še na preizkušnji. Tehnična izvedba je vsekakormožna, vprašanje ie, kako zavarovati rampe, elektronikoin projektile pred nepoklicanimi.4. Lavinska vrvica na balonu. Ugotovitve ustanoveV. Eigenmann, da plaz lavinsko vrvico zasuje inda je verjetnost najdbe le okoli 20 °/q, so vodilefrancoske tovariše k zamisli, da bi vrvico povezaliz zadostno trdnim balonom, ki ga ob nevarnostina poteg z roko napihne vgrajena ampula s stisnjenimplinom. Balon in vrvica sta iz solidnegamateriala, vgrajena v rokav vetrovke oziroma anoraka.Poskusi so pokazali, da balon v resnici ostane napovršini plazu, videli smo filmske posnetke in seprepričali, da plaz balonu ne more zlepa doživega. Novo metodo raziskuje družba »Societed'Exploitation des Ballons d'Avalanches«, zastopnikrhilippe Holder, 1., Arancarya - 74110 Avoriaz— France.5. Melchior Schild je poročal, da je obisk tečajevIKAR na temo plazovi in reševanje iz plazov izleta v leto dobro obiskan. Povabil Je, naj pošiljamosvoje specialiste tudi v bodoče.ing. Pavle Segula