Junij - Planinski Vestnik

No, prov so imeli vsi trije: kot pogovorna beseda je kuk praslovanska in pomenikonica, kot geografsko ime pa imamo izraz od keltskih Turov in pomeni peč. Po istikeltski osnovi pravimo Slovenci: kuhati, kuhinja, Nemci: kochen, Kuche, Švedi: kock == kuhar, Angleži: cooc, kitchen, Francozi: cuir, cuisine, Italijani: cucinare, cucina.Vse to je gotovo indoevropska dediščina po naših praočetih, Vendih in Turih.Potem sem vsa leta do danes še razmišljal in stikal za skrivnostmi tega imena. Kotjezikovni svetovalec mi je pri tem pomagal dr. Janko Grampovčan z Vrhnike. Spoznalsem, da nam geografska imena Kuk odpirajo pogled za tisočletja nazaj v zgodovino!Odpirajo nam pogled tja do keltskih Turov, slovanskih Vendov, indoevropskihEtruščanov in do mešanice teh treh, do tako imenovanih Ilirov!Geografska imena, priimki in jezik nasploh vežejo davno umrli čas z današnjim.In če te vezi, tisto aavno minulost, osvetlimo v luči tedanjega življenja in tedanjihtehnoloških dejavnosti, se nam utegne odpreti košček vpogleda v prazgodovino,prikazano bolj resnično in bolj zanesljivo, kakor so prazgodovino opisovali v analihin kronikah davni pisci, saj so jo - bolj ali manj - zajemali s svojimi osebnimičutili. Prav taki pisci so povzročali, da je ostala zgodovina zaslužnih narodov prikazanamanj resnično in nepopolno, odrinjeno, tako, denimo tudi Etruščanov, ki jokot resnično prikazujejo šele danes in nekaj desetletij nazaj. Nepopolna je tudi zgodovinaslovanskih narodov. O njihovi zgodovini trdijo nekateri narodi, npr. Nemci, 1da je treba upoštevati kot njen začetek šesto stoletje n. št. Vemo, da se že nekaj desetletijpojavljajo v tisku dognanja o slovanskih napisih, vklesanih z runami v etruščanskihnapisnih ploščah. Zanimivo je o tem poročal lani meseca maja dnevnik Delo,da pesnik, književnik in akademik Matej Bor - stvarno in strokovno razkriva te napisev runah iz šestega ali sedmega stoletja pred n. št. in da pripravlja o tem knjižnoobdelavo.In že pred tem je poročal v »Delu« novinar Guzej 7. 9. 1968 in 5. 6. 1971 o AntonuBerlotu, upokojenem jugosl. oficirju-šifrantu, da se že nad 40 let ukvarja z etruščanskiminapisi. Tudi Berlot je ugotovil, da so slovanski! O tem je napisal knjigo, ki jebila nemško natisnjena v Švici.Prav ti napisi na Etruščanskem pričajo, da so živeli Vendi, Praslovani, kot trgovci inplovci, kmetovalci, gradbeniki in veščaki še drugih dejavnosti, po vsej Evropi vsajtisoč petsto let prej, kakor jim na splošno priznava tuje zgodovinopisje.Nisem zgodovinar in ne jezikoslovec, dotikam pa se mimogrede tudi te snovi, čepravmi je poklic gradbeništvo. Toda prav ta poklic in tehnološko znanje, ki mi ga je dal,mi je odpiralo misli pri iskanju resnice na poti v prazgodovino. 2O Vendih in Turih so se mi misli spletale in iskal sem vesti o njih v literaturi nadšestdeset let. V tem sestavku podajam samo del zbrane snovi in to razpeto meddomnevo in dokazano resnico, kajpak, da tu in tam, potrebne še razčiščenja.Nisem prvi, ki pišem o neki zelo rani dobi Slovanov! Ze pred stodvajsetimi leti jenastopal s takimi trditvami Davorin Trstenjak, 3 sledili so mu Simon Rutar, AlfonzMullner (po rodu koroški Slovenec), Martin Zunkovič, Henrik Turna, Janko Grampovčanin posredno tudi Fran Jeza in morda še kdo drug. Res so nekatere njihovetrditve, tu in tam, kar fantastične - toda »fantazija utira pot resnici!« Tole mojeskrajšano besedilo je napisano z željo, da bi vzpodbudil in pritegnil učeči se rodk pozornosti do te snovi, da bi se mlajši vanj poglabljali in poskušali čimveč prispevatik razkrivanju vse resnice o pozabljenih, odrinjenih ljudstvih. To pa so biligotovo predvsem Vendi in Turi, naši praočetje in bolj ali manj tudi praočetje vseEvrope, ki so že pred več kot 3000 leti sejali prvo zrnje civilizacije in kulture poevropskem delu našega planeta.2. Geografska imena KukGora z imenom Kuk imamo v naši jugoslovanski domovini precej, posebno dostijih je na Slovenskem in nemara prav to vzbuja pozornost nanje - ta množičnost.Saj na pogled so gore Kuk takšne kakor vse druge, majhne, velike, strme, položne,1Npr. Ugledni nemški priročnik (namenjen tudi šolam): Ploetz, Auszug aus der Geschichfe, 1962, piše nastr. 122: »Kot domovina Slovanov velja pokrajina med severnimi pobočji Karpatov, Pripetom in osrednjimDnjeprom, nemara do zgornje Donave. Tam so bili na stopnji lovcev divjačine, preprostega poljedelstvain živinorejstvo.« Tako naj bi bili živeli v šestem stoletju n. št. Odkod pa so prišli t|a? Kdajin kako so se razcepili na veje slovanskih narodov?2Pojasniti moram, da je trajal študij gradbeništva na dunajski TVS pred prvo svetovno vojno, ko semtam študiral, deset semestrov in ne osem, kakor je to danes na naših fakultetah. Zato pa so nam snovpojasnjevali bolj na široko, posebno še s strani zgodovine in tehnologije. Prav posebno še gledeželeza, jekla in plovbe.3V mislih imam predvsem njegove razprave v Letopisih Matice slovenske, npr. 1875 in drugih. Trditvamnaših zgodnjih piscev o Praslovanih so ugovarjali nemški poklicni strokovnjaki. Našli pa niso podporeali vsaj vzpodbude, niti ne pri slovenskih učen|akih, tudi ne pri Miklošiču. Premočan je bil tedaj vplivnemške znanosti, v senci katere so rasli naši znanstveniki, da bi bili imeli pogum podpirati osamljeneglasove Slovencev, posebno še tedaj, če so to bili glasovi samoukov.