OBČNI ZBOR PD ZABUKOVICAPrvega marca 1975 je imelo planinskodruštvo Zabukovica svoj 25. občni zbor.Navzočih je bilo prek 250 članov, predstavnikisosednjih planinskih društev inplaninskih skupin. Če izvzamemo pionirje,ki niso bili vabljeni na občni zbor —zanje pripravljamo v mesecu mladostiposebno prireditev - se je občnega zboraudeležil vsak tretji planinec oz. člannašega društva.Planinsko društvo se je v I. 1974 povečaloza 181 članov in danes šteje 440 pionirjev,146 mladincev in 743 članov, aliskupaj 1329.V letu 1974 je delo društva potekalo vveč smeri: izgradnja postojanke, množičnovključevanje novih članov v planinskevrste, izletništvo, skrb za množičnorekreacijo delovnega človeka, vzdrževanjeplaninskih poti, predvsem dela Savinjskeplaninske poti, delo z mladino itd.Predsednik društva Miro Petrovec je naobčnem zboru ugotovil: Da so članidruštva vdani, se kaže v tem, da je lepooskrbovanih prek 90 km markiranih poti,da sta bivaka na Gozdniku in Kamniku(točki na Savinjski planinski poti), dapoleg stare planinske postojanke na Homuraste nova, da je bilo lani evidentiranih2432 udarniških ur, da je vedno večjiobisk na naši postojanki, kar je predvsemzasluga skrbnih oskrbnikov Balohovihitd.Značilnost dela v društvu je tudi v tem,da intenzivno goji tradicijo NOB. Društvoorganizira razne pohode po poteh znanihiz NOB in se udeležuje pohodov, ki jihorganizirajo drugi. Najbolj množičen pohodje bil »Pohod spominov in tovarištva«ob 35-letnici ustanovitve SKOJ-a na našempodročju. Pohod so organizirali planinci,pod borčevsko in planinsko zastavoje stopalo prek 200 planincev, borcevNOB, tabornikov, mladincev, pionirjev.Za kulturni program je preskrbelaDPD Svoboda Griže, priložnostne govoreob poti so imeli prvoborci iz našega področja.Zelo je razvito tudi izletništvo in hoja porazličnih planinskih transverzalah. Omenimnaj, da so lani prejeli častni znakza prehojeno Slovensko planinsko transverzaloFranc Čadej st., Franc Čadej ml.,Emil Petrovec, Zasavsko planinsko pot jeprehodil Mihael Miklavc, med 164 planinci,ki so prehodili Savinjsko planinskopot, so člani PD Zabukovica v večini,veliko jih je, ki so pred koncem Zasavskeplaninske poti, Koroške mladinske potiitd. Posebno pozornost zasluži ZoranUmek, ki je kot deseti planinec prehodilšaleško planinsko pot in ima za saborazlične planinske poti iz Hrvaške, meddrugim pot čez Velebit.Trije, Stanko Kotnik, Edi Petek in MatevžOblak so se letos povzpeli na naivjšji vrhEvrope.Planinsko društvo je prek svoje delegacijepovezano z Obč. konferenco ZSMSŽalec, ima delegacijo v koordinacijskemodboru PD občine 2alec in v Zvezi telesnokulturnihorganizacij občine Žalec. Prekzbora za športno rekreacijo pošiljajo planinskadruštva svojo delegacijo v samoupravnointeresno skupnost za telesnokulturo občine Žalec. Skratka planinci sotam, kjer se politika oblikuje (SIS TTKS)in kjer politika izvršuje (Zveza telesnokulturnihorganizacij).Program PD Zabukovica, kot vsi ostaliprogrami PD občine Žalec, so del programaSIS za TTKS. TTKS tako finansiradejavnost društev. Zato se je tudi društvovključevalo v razne akcije TTKS. Na občnemzboru je bila predvsem poudarjenaakcija HODIM, 71 planincev je prejelozlati oziroma srebrni čeveljček. Letos sebo tej akciji priključila še trimčkova planinskapot — del Savinjske planinske poti.V I. 1975 so bila organizirana štiri predavanja,s povprečno 100 navzočih. Najboljobiskano je bilo predavanje Mirka Soštariča»Planinsko cvetje in varstvo narave«.35 pionirjev je opravilo tečaj prve pomoči.Proslave v čast 30-letnice osvoboditvese pričnejo s Pohodom po poteh I. celjskečete, ki ga organizira Planinskapri Izletniku Celje.sekcijaEden izmed glavnih sklepov občnegazbora je tudi bil, da se morajo planinskadruštva in planinske skupine čimbolj medseboj povezati. Planinsko društvo sodelujetudi z jamarskim klubom »Črni galeb«Prebold. 6. 4. je bil prvi pohod vPonikvanski Kras.Na občnem zboru je bil ponovno izvoljenza predsednika Miro Petrovec, zablagajnika Anton Brilej, gospodar jeostal neumorni Milan Podveržan. Vsi tiimajo največ zaslug za uspeh društva.Po občnem zboru so si člani in gostjeogledali filme iz izletov Planinske skupineAero Celje in se poveselili v planinskemvzdušju. Franc JežovnikPRVI ZIMSKI POHOD NA SNEŽNIKIN ŠE »100 ŽENSK NA SNEŽNIK«Ze pred nekaj leti se je porodila v mislihnekaterih članov PD Ilirska Bistrica idejao masovnem zimskem pohodu na Snežnik.In tako je planinsko društvo skupajz družbeno političnimi organizacijamidne 16. III. organiziralo pohod, posvečen30. obletnici osvoboditve Primorske inselitve partizanske bolnišnice Zalesje vvarne snežniške gozdove. Zaradi mednarodnegaleta žena smo pridružili še akcijo»100 žensk na Snežnik«.
V zgodnjih jutranjih urah so se na cestinad bistriško dolino iz megle pojaviliavtobusi in odbrzeli proti Sviščakom. Naravnici pred kočo na Sviščakih smo sev splošnem živžavu zvrstili v kolono in senapotili v osrčje snežniških gozdov. Tedajso se pojavile prve snežinke, kar paveselega razpoloženja ni skalilo. Po gazismo varno prišli na 1796 m visoki vrh. Vkoči pod vrhom nas je vse postregel stoplim čajem dolgoletni oskrbnik JožeMateta. Za navdušene filateliste je bilavsekakor poslastica spominska kuverta zžigom, ki ga je izdala trenutno najvišjeležeča zimska pošta »66259 Vrh Snežnika«.Vsi udeleženci smo prejeli izkaznicoz žigom in seveda udeleženke posebenobesek »100 žensk na Snežniku«. Pa nemislite, da je bila številka simbolična.Korajžne udeleženke, med katerimi sobili tudi zrelejši letniki, so si zaslužilespominek, saj jih je med 260 udeležencibilo kar 125.Po počitku je bila na vrhu krajša slovesnost.Udeležence je pozdravil predsednikPD Milko Prime, o poti istrskega odredain delu bolnice Zalesje pa je spregovorilnekdanji borec Jože Znidaršič. NaSviščakih sta najstarejša udeleženka innajmlajši udeleženec prejela praktičnodarilo.Marljivim organizatorjem, vrlim fantomMV, ki so pripravili pot, in vsem, ki sopomagali pri pohodu, velja iskrena zahvala-Sandi BubničNAJMLAJŠI PLANINCI V KRANJUSO ZBOROVALIV sredo 19. februarja 1975 je sprejeladvorana občinske skupščine Kranj pionirjeplanince, ki so prišli iz okoliških inkranjskih šol ter vzgojnega zavoda Preddvorz mentorji, da pregledajo svoje delov preteklem letu. Pionirski občni zbor soobiskali tudi predsednik društva FranciEkar, več članov upravnega odbora, mladinskegaodseka, predsednica DPMKranj Tončka Vodnik, zastopnik mladinskekomisije pri planinski zvezi BorisGašperlin in načelnica KO mladinskihodsekov Gorenjske Vida Markež.Občni zbor je vodil Miloš Pelko. NačelnikFranci Benedik je poročal, da je odsekzdruževal 800 pionirjev iz 10 sekcij,kar je približno V3 vseh članov društva.Skupnih izletov je bilo šest, vseh izletovsekcije je bilo blizu 100. Na sejah in naizletih si mentorji izmenjavajo svoje izkušnje.Druži jih medsebojno razumevanjein tovarištvo, kujejo se vezi med mestnoin podeželsko mladino. Vodilne mislipri delu so bile: mladini pokazati potv naravo, dobiti do nje pravilen odnos,najbolj zdravo izkoristiti prosti čas, razvijatipravo ljubezen do domovine, dovseh pridobitev naših očetov, ki so skrvjo osvobajali ta košček sveta, in cenitivse žrtve, ki so padale v težkih bojihs sovražnikom. Mentorji so ugotavljali, dajih družba ne pušča ob strani. Zlasti jepresenetila velika pozornost upravnegaodbora kranjskega PD in njegovega vodstva,ki je znalo prisluhniti potrebam planinskevzgoje med najmlajšimi. Srečanje,ki ga je upravni odbor organiziral lanipri Makeku na Jezerskem, je vse mentorjezadovoljilo.Kranjski jamarji so ostali zvesti planinskimladini. Lani so jo popeljali v Križnoin Taborsko jamo. S hrvaškimi planincismo se srečali na Učki in potem še naPlatku v Gorskem Kotaru. Z obiskom smopočastili 100-letnico PZH. Izlet na Matajurnam je odkril lepote obmejnega sveta.Trodnevni izlet v Julijce in na Triglavmed počitnicami je bil edinstven, čepravsmo se borili z dežjem. Oživelo je meddruštvenogibanje za zbližanje mladinena Gorenjskem pod vodstvom Vide Markeževe.Skupni izlet na Notranjski Snežniknas je povezal še z mladimi planinciiz Ilirske Bistrice in Kopra.V planinski šoli, ki je trajala od februarjado maja, je poslušalo predavanja30 učencev. Uspešno jo je končalo 19. Nadanašnjem občnem zboru so dobili diplomein značke. Podelil jih je zastopnikmladinske komisije Boris Gašperlin.Tudi lani so se pionirji pridno udeleževalimnožičnih pohodov: spomladi naPlanico nad Cm. grobom, ob dnevu mladostije odšlo na pot partizanske Ljubljane21 naših ekip, v jeseni pa so sepridružili odhodu na Križko planino priKrvavcu, in se udeležili slovesnosti obspomeniku padlim partizanom.75-letnici našega društva smo posvetiliprireditev Mladina in gore in nanjo povabiliše delegate izredne skupščine Planinskezveze Slovenije, ki je isti dan zasedalav Kranju. Pionirji so tekmovali vznanju iz zgodovine PD Kranj in izpoznavanja gorenjske partizanske poti.Pripravili so tudi kulturni program.Med letom so tekmovali tudi za znakpionir-planinec. Dvaindvajsetim, je Borispodelil bronasti znak. Pri tej dejavnostibi se morali planinci kdaj potruditi inpridneje pisati o svofih doživetjih v gorah,potem tudi višji znaki ne bi izostali.Največ planinskih predavanj na šolah jeimel tov. Stane Gantar.Sledila so poročila sekcij. Pionirji so prikazalisvoje številne izlete in druge akcije.Sodelovali so tudi pri čiščenju okoljav dolini in v gorah, pomagali lovcempri zaščiti živali itd.Sledil je razgovor. Pionirji so želeli vedeti,kako bo letos z izleti in ali bodores odpravljeni regresi.
- Page 1 and 2: PLAN IM S KI VESTIMIK 6LETNIK LXXV
- Page 3 and 4: PLANINSKI VESTNI K6GLASILO PLANINSK
- Page 5 and 6: JfarsfinLiizarji . -,V-Mrojtjf,1 'i
- Page 7 and 8: 3. Geografsko ime Kuk je spregovori
- Page 9 and 10: 4. Industrijsko velegospodarstvo Et
- Page 11 and 12: Visoka skala obbregu Donave inMorav
- Page 13 and 14: Potem, ko so si Vendi utrli plovno
- Page 15 and 16: V tistih stoletjih so spoznali žel
- Page 17 and 18: v Alpah in sploh v osrednji Evropi)
- Page 19 and 20: Ogromna žareča krogla se že navs
- Page 21 and 22: ... Slabotna luč je brlela z umaza
- Page 23 and 24: so se spuščale nad osvetljenim le
- Page 25 and 26: se, da nama je bila gospa Marija iz
- Page 27 and 28: Razgled z Monte Cinta - v ospredju
- Page 29 and 30: povedala Mirji, kako lepo teče dro
- Page 31 and 32: Kanjon Tare Foto Janko Furlan, Trst
- Page 33 and 34: Pogled izpodMededano Črno jezero,l
- Page 35 and 36: igiPfTiTiliniUirU'1Tomažinova koč
- Page 37 and 38: nakup opreme za prvo planinsko zave
- Page 39 and 40: odprta. To je bil največji praznik
- Page 41 and 42: Janko Končar, trgovec iz Litije. N
- Page 43 and 44: IZJAVA O »TUTOVI VODI«JANEZ DOLEN
- Page 45 and 46: oranžno-modrim markacijam do vzno
- Page 47 and 48: Edita in ji pomaga Stanko Poglajen,
- Page 49: Med razpravo je arh. Bizjak pokazal
- Page 53 and 54: _ A ?' onozarminulih dni« (1944).
- Page 55 and 56: ALPINISTIČNENOVICESARAJEVSKA ALPIN
- Page 57 and 58: začel jemati na svoje ekspedicije
- Page 59 and 60: lahkoveren. Kaj pa če te olajšave
- Page 61 and 62: RAZGLED PO SVETURAJE NA PETTISOČAK
- Page 63 and 64: občini Volfurva v provinci Sondrio
- Page 65 and 66: če ima kdo problem, ki ni denarne
- Page 70 and 71: 1 Pikušov stan na Donji ravni (Goj
- Page 72: PLANINCI!— Od sedaj tudi na najvi